Azerbajdžan je septembra znova zavzel Gorski Karabah, ki je bil mednarodno priznani del njegovega ozemlja, a ga je zadnja tri desetletja nadzorovala etnična armenska manjšina. Po azerbajdžanskem zavzetju je sledilo množično izseljevanje in enklavo je zapustila večina od 120.000 etničnih Armencev, ki so se zatekli v sosednjo Armenijo.

Erevan je Azerbajdžan obtožil etničnega čiščenja in zaprosil Meddržavno sodišče v Haagu k nujnemu ukrepanju za zaščito pravic etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha.

"Azerbajdžan mora (...) zagotoviti, da lahko ljudje, ki so zapustili Gorski Karabah po 19. septembru 2023 in se želijo vrniti, to storijo na varen, neoviran in hiter način," je sporočila predsednica sodišča Joan Donoghue.

Sodišče je sporočilo, da mora Azerbajdžan prav tako zagotoviti, da niso vsi etnični Armenci, ki še živijo v enklavi, pod pritiskom sile ali ustrahovanja, ki bi lahko povzročila njihov beg, ob tem pa Bakuju dalo na voljo dva meseca časa, da izpolni zahtevo sodišča.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je že zavezalo zagotoviti varnost in zaščito vseh prebivalcev v Gorskem Karabahu, ne glede na nacionalno ali etnično poreklo. Zagotovili so, da etnični Armenci niso bili prisiljeni zapustiti enklave.

"Azerbajdžan se zavzema za zaščito človekovih pravic armenskih prebivalcev Karabaha na enaki osnovi kot vseh drugih državljanov Azerbajdžana," je zapisano v izjavi iz Bakuja.