Gradivo je medijem sicer posredoval neimenovan vir, razkriva pa, kako bogataši in kriminalci za svoja prikrivanja uporabljajo različne poštne nabiralnike. Baza podatkov obsega 260 gigabajtov in zajema 130.000 vlagateljev v desetih davčnih oazah. Med njimi so oligarhi, trgovci z orožjem, visoki politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav.

Na seznamu naj bi bili tako med drugim člani družine predsednika Azerbajdžana, najstarejša hči filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa ter blagajnik predsedniške kampanje francoskega predsednika Francoisa Hollanda.

Podatki so bili lani posredovani mednarodnemu združenju raziskovalnih novinarjev ICIJ v Washingtonu. Pri nemškem časniku Süddeutsche Zeitung so danes povedali, da so jih skupaj z nemško televizijo NDR in drugimi mednarodnimi mediji več mesecev preverjali in preračunavali, o razkritju tajnih dokumentov pa poročajo tudi BBC ter časniki Washington Post, Guardian in Le Monde.

Podjetja namenjena skrivanju premoženja
Od teh 2,5 milijona podatkov je več kot dva milijona elektronskih sporočil, dokumenti pa izvirajo od dveh družb, specializiranih za ustanavljanje t. i. offshore podjetij. Del teh podjetij naj bi bil brez dvoma ustanovljen z namenom, da se premoženje skrije pred davčnimi organi po vsem svetu.

Odprtje bančnega računa v davčnih oazah sicer ni nujno nezakonito, a dokumenti razkrivajo skrivne kanale, ki se uporabljajo za ustanavljanje skladov in navideznih družb, da bi se prek njih prikrilo bogastvo. Kot Süddeutsche Zeitung navaja besede nekega poznavalca, gre za "do zdaj največji udarec veliki črni luknji v svetovnem gospodarstvu".

Skritih 16.400 milijard evrov
Lani je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da super bogataši z vsega sveta v davčnih oazah pred davčno službo skrivajo najmanj 16.400 milijard evrov. Kot so izračunali pri mednarodnem združenju Tax Justice Network, so države zato vsako leto prikrajšane za najmanj 148 milijard evrov davkov.

EU pa po besedah evropskega komisarja za davke Algirdasa Šemete zaradi davčnih utaj in izogibanja plačila davkom vsako leto izgubi približno 1.000 milijard evrov. "Ne le, da je to škandalozna izguba prepotrebnih prihodkov, je tudi grožnja za pošteno obdavčevanje," meni Šemeta.

"Novi podatki, ki razkrivajo, da je samo na Britanskih Deviških otokih v offshore računih bogatašev z vsega sveta naloženih več kot 25.000 milijard evrov, so jasen kazalnik, da davčne oaze tudi znotraj EU-ja predstavljajo škandalozno težavo," poudarja evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš, ki v imenu Evropskega parlamenta pripravlja poročilo o boju proti davčnim goljufijam, izmikanju plačilu davkov in davčnim oazam.