Prvi dan vrha Evropske unije je zaznamovala vohunska afera, saj je prišlo na dan, da naj bi ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) prisluškovala telefonu nemške kanclerke, več kot 70 milijonom Francozov, pa tudi italijanski vladi. Nemčija in Francija zato od Washingtona zahtevata, da do konca leta skupaj opredelijo nova čezatlantska vohunska pravila. Merklova je poudarila, da se želi vrniti h koreninam sodelovanja z Američani, hkrati pa posvarila, da se ne bo zadovoljila z izmikanjem in opravičili, ampak pričakuje konkretna dejanja.

"Postalo je jasno, da je treba nekaj spremeniti - in to korenito. Do konca leta bomo skušali doseči dogovor o skupnem sodelovanju med obveščevalnimi službami Nemčije in ZDA ter Francije in ZDA," je izjavila Merklova, ki pa se vseeno ne strinja s tistimi, ki menijo, da bi moral EU zaradi vohunskih trenj zamrzniti trgovinska pogajanja z ZDA.

Voditelji članic Unije so pobudo Merklove in francoskega predsednika Francoisa Hollanda "vzeli na znanje", pri njej pa se ji lahko pridružijo tudi druge članice, ki to želijo, je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Prisluškovalna afera je po njegovih besedah med evropskimi državljani povzročila "globoko zaskrbljenost". "Treba je zagotoviti, da se takšni incidenti ne ponovijo," je dodal.

Vohunjenje glavna tema vrha
Voditelji so tako prvi dan zasedanja v Bruslju izpostavili pomen čezatlantskega partnerstva, ki mora temeljiti na spoštovanju in zaupanju, tudi pri sodelovanju obveščevalnih služb. Obveščevalna dejavnost je ključen del boja proti terorizmu in pomanjkanje zaupanja lahko ogrozi nujno sodelovanje ameriških in evropskih obveščevalnih služb, je še opozoril Van Rompuy. V tem kontekstu so se voditelji zavzeli tudi za čimprejšnje sprejetje novih pravil o zaščiti podatkov. "Pospešiti moramo delo na tem področju, a gre za kompleksno nalogo," je še dejal predsednik Evropskega sveta.

Kaj vse bo še razkril Snowden?
V četrtek je sicer italijanski tednik L'Espresso poročal, da so ZDA in Velika Britanija vohunile tudi v Italiji, kjer naj bi prestrezale telefonske klice in elektronsko pošto. Britanski časopis Guardian pa je zapisal, da je NSA vohunil za kar 35 svetovnimi voditelji. Dokumente sicer razkriva nekdanji analitik NSA-ja Edward Snowden, ki ima začasni azil v Rusiji. Še vedno naj bi sodeloval z novinarjem in pravnikom Glennom Greenwaldom, ki je sicer Guardian zapustil in odšel v Brazilijo.

Ogorčena tako ni le Evropa, ampak pojasnila od Washingtona zahtevajo tudi v Braziliji in Mehiki, kmalu pa se jim bo verjetno pridružila še kakšna država. Washington Post je namreč v četrtek poročal, da bodo kmalu prišle na dan tudi informacije o obveščevalnem sodelovanju zavezniških držav z ZDA. To so zaveznikom povedali ameriški državni uradniki, ki so seznanjeni s tem, kaj vse je Snowden pobral z računalnikov NSA. Med drugim tudi občutljive informacije o vohunjenju za državami, kot so Iran, Rusija in Kitajska. Sodelovale naj bi tudi države, ki javno niso ravno zaveznice ZDA.

Obama ukazal revizijo zbiranja podatkov
Glede na objave o prisluškovanjih voditeljem zavezniških držav je argument ZDA, da gre za nacionalno varnost in boj proti terorizmu, na zelo majavih nogah. Snowdnove objave glede prisluškovanja tujini v ZDA ne vzbujajo ogorčenja, so pa jih, ko je prišlo na dan, da je NSA vohunil tudi doma. Obama je ukazal revizijo zbiranja obveščevalnih podatkov, ki pa še ni končana.

ZDA imajo sicer dogovor o nevohunjenju le z Veliko Britanijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Kanado. To zavezništvo, ki je bilo oblikovano po drugi svetovni vojni, je znano kot "Pet oči".