Merklova je poudarila, da si bo Nemčija še naprej prizadevala za stabilnost severnega dela Afganistana, kjer je za varnost kot poveljujoča država skrbela že med bojno operacijo Nata. Za to si prizadeva tudi zdaj, med Natovo operacijo urjenja afganistanskih varnostnih sil, vendar pa kanclerka nemških vojakov "ne vidi v prvih bojnih linijah" in trenutno tudi nima konkretnih načrtov glede tega.

Kot je nakazal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, se bo Nato predvidoma v naslednjih tednih odločil, ali bo povečal število vojakov v Afganistanu, za kar je zavezništvo zaprosila vlada v Kabulu. Šlo naj bi sicer predvsem za vojaške inštruktorje, misija pa naj ne bi bila bojna.

Se bo Nato vključil v boj proti IS-ju?
Nato se ukvarja tudi s pobudo ZDA, da bi se zavezništvo konkretneje vpletlo v boj proti samooklicani Islamski državi (IS). Glede tega se bodo zavezniki odločili še pred zasedanjem voditeljev članic Nata 25. maja v Bruslju, je napovedal Stoltenberg.

V mednarodni koaliciji proti IS-ju, ki jo vodijo ZDA, sicer tako ali drugače sodelujejo vse članice, ne pa tudi Nato kot organizacija. ZDA so zdaj Nato pozvale k neposrednejši vlogi v tem boju, zlasti pri usmerjanju napadov na cilje IS-ja. Nemčija in še nekaj evropskih držav nad tem niso navdušene, ker da bi to lahko še dodatno zapletlo razmere v regiji in tudi globalno v odnosih z Rusijo, ki v koaliciji ne sodeluje, prav tako v njej tudi ni Kitajske.

Uspešna krepitev BDP-jev članic za obrambo
Merklova in Stoltenberg sta govorila tudi o ameriški zahtevi za krepitev obrambnih proračunov evropskih zaveznic. Stoltenberg je dejal, da je bil prvi cilj predvsem doseči trend zviševanja izdatkov za varnost in da je že dosežen. Zadovoljen je tudi s prizadevanji zaveznic Nata, da bi dosegle prag dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo.

Merklova proti obveznemu vojaškemu roku
V izjavi je Merklova še dejala, da ne zagovarja ponovne uvedbe obveznega vojaškega roka v Nemčiji. Ob pojavu skrajno desnega ekstremizma v vojski po njenem mnenju vojska "potrebuje predvidljivost v razvoju". Vse reforme vojske pa je treba uresničiti v skladu z odločitvijo o odpravi vojaške obveznosti leta 2011, je dodala.

Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je sicer v odziv na razkritje načrtovanja ksenofobnega napada vojaka napovedala obsežno reformo vojske, Merklova pa podpira njeno odločitev. Tako Franco A. kot Maximilian T. sta v priporu zaradi preiskave o načrtovanju ekstremističnega napada, medtem ko 275 vojakov preiskujejo zaradi uporabljanja nacističnega pozdrava in salutiranja, poroča Deutsche-Welle.