"Po grozotah dveh svetovnih vojn in koncu hladne vojne je ukrajinska kriza izziv za miroljubno Evropo," je poudarila nemška kanclerka pred avstralskim think tankom in dodala, da se to dogaja zaradi ruskega vpliva v Ukrajini. Ob tem je namignila, da bi lahko imela podobne načrte z drugimi vzhodnoevropskimi državami. Sestrelitev malezijskega letala nad Ukrajino julija letos po njenih besedah kaže, da ukrajinska kriza ni zgolj regionalni konflikt. "Zadeva vse nas," je poudarila.

"Govora ni le o Ukrajini, temveč tudi o Moldaviji, Gruziji in če bo šlo tako naprej, se bomo začeli spraševati, ali bomo morali za dovoljenje vprašati Srbijo in druge države zahodnega Balkana," je rekla kanclerka v ponedeljek v Sydneyju, ko je po vrhu G20 obiskala Inštitut za mednarodno politiko Lowy.

Merklova: Tako je bilo pred 40 leti
Dodala je, da bi bilo nedopustno, če bi morala Evropska unija Rusijo spraševati za dovoljenje, ali lahko določene države postanejo članice EU-ja ali ne. "Nasprotno bomo morali reči: preslabi smo. Nobene države ne moremo več sprejeti, saj moramo najprej za dovoljenje vprašati Moskvo. Tako je bilo 40 let in v to stanje se ne želimo vrniti," je dejala Merklova.

Izjava nemške kanclerke prihaja v času, ko je nemški tednik Der Spiegel v ponedeljkovi številki objavil članek z naslovom Putinova politika o priključitvi: Merklova svari pred ruskim vplivom v Moldaviji, Srbiji in Gruziji.

Spiegel: Moskva prek Republike srbske poskuša vplivati na celoten BiH
"Prvi cilj Putina je na države Balkana izvesti tako močan pritisk, ki jih bo odvrnil od članstva v Evropski uniji oziroma da bodo bile kot članice pod izredno močnim pritiskom proruske politike," je tednik objavil citat člana Evropskega parlamenta in politika Krščansko-demokratične unije (CDU) Elmarja Broka, ki je bil sicer objavljen v dokumentu ministrstva za zunanje zadeve z naslovom Vpliv Rusije v Srbiji.

Po pisanju Spiegla je Srbija vedno bolj odvisna od ruskega plina, zato naj bi poskušala Moskva Srbijo in Republiko srbsko postaviti v stanje odvisnosti. "Pojavlja se občutek, da poskuša Rusija prek Republike srbske vplivati na celotno Bosno in Hercegovino," je v omenjenem vladnem dokumentu zapisana izjava nemškega ministra za kmetijstvo Christiana Schmidta, ki je pred kratkim obiskal države Zahodnega Balkana. Nemška vlada naj bi pri tem vztrajala, da se Rusijo ne spopada v smislu "kdo nudi več", temveč da se mora državam Zahodnega Balkana ponuditi jasna perspektiva.

Putin: Rusija ni zagrešila nobenih kršitev
Ruski predsednik Vladimir Putin je bil na vrhu gospodarsko najrazvitejših držav G20 v avstralskem Brisbanu konec tedna tarča kritik zaradi ravnanja Kremlja v povezavi z Ukrajino. "Globoko sem prepričan, da Rusija ni zagrešila nobenih kršitev mednarodnega prava," je dejal v objavljenem pogovoru za nemški radio ARD. Dodal je, da je bila odcepitev Krima od Ukrajine bolj demokratična od odcepitve Kosova od Srbije, saj so na Krimu o priključitvi Rusiji odločali na referendumu, na Kosovu pa je bil parlament tisti, ki je leta 2008 razglasil neodvisnost.

Na očitke, da Rusija proruske upornike v Ukrajini oskrbuje z orožjem, je odvrnil, da bodo dandanes vsi, ki si upajo iti v boj in menijo, da je ta upravičen, lahko prišli do orožja.