Na tretjem medsebojnem srečanju, odkar se je Barack Obama januarja preselil v Belo hišo, je Angela Merkel izrazila podporo predlogu energetskega in podnebnega zakona, ki uvaja obvezne omejitve izpustov toplogrednih plinov in o katerem je ravno med obiskom kanclerke v Washingtonu glasoval predstavniški dom ameriškega kongresa in odpravil zadnjo proceduralno oviro pred končnim glasovanjem.

Merklova je še pred srečanjem z Obamo dejala, da si lani ni mogla niti zamisliti, da bi ZDA naredile tako pomemben korak v boju s podnebnimi spremembami. Administracija prejšnjega predsednika ZDA Georgea Busha namreč ni bila naklonjena prizadevanjem za ustavitev podnebnih sprememb. Uspeh zakonodaje v ZDA bi po besedah nemške kanclerke pomembno vplival na dogovor o nasledniku kjotskega protokola na podnebnem vrhu v Köbenhavnu. Obama je priznal, da so ZDA na področju podnebnih sprememb do zdaj zaostajale, in izrazil upanje, da bo predlog potrjen. ZDA bi se tako pridružile Nemčiji in drugim državam, zavezanim čisti energiji.

Na eni strani stroški, na drugi manjša odvisnost od nafte
Podnebni zakon je ena od prednostnih nalog v prvem letu Obamovega mandata, manj pomemben pa je za demokrate tistih iz držav, kjer so pomembno premogovništvo in podobne panoge industrije. Med republikance je že prestopilo okoli 30 demokratov iz teh držav, ker menijo, da bodo Američani z zakonom plačali največji davek v zgodovini. Kongresnik iz Indiane Mike Pence je zakon označil za laž, demokrate pa obtožil, da želijo pod pretvezo varstva okolja zvišati davke. Demokrati priznavajo, da bodo z zakonom povezani določeni stroški (demokrati jih določajo med 80 in 110 dolarjev na družino na leto, republikanci pa okoli 770 dolarjev), poudarjajo pa, da bo zakonodaja odprla na milijone novih delovnih mest in zmanjšala ameriško odvisnost od tuje nafte.

Nemčija brez zagotovil o sprejemu zapornikov
Na novinarski konferenci po srečanju sta voditelja spregovorila še o Iranu, Iraku, Afganistanu, Bližnjem vzhodu, zapornikih v ameriškem vojaškem zaporu v Guantanamu na Kubi ter drugih temah. Merklova Obami ni zagotovila, da bo Nemčija sprejela zapornike iz zloglasnega zapora, ki naj bi ga dokončno zaprli januarja 2010. Kanclerka je dejala, da ne bodo bežali pred odgovornostjo in bodo našli zadovoljivo rešitev za vprašanje, kam z zaporniki, Obama pa je bil zadovoljen, češ da je Evropa pripravljena sprejeti ujetnike iz Guantanama.

Napadi ne bodo ustavili umika
Predsednik ZDA se je dotaknil tudi Iraka. Zatrdil je, da zadnji bombni napadi ne bodo ovirali za 30. junij napovedanega umika ameriških enot iz iraških mest.

Za Iran brez jedrskega orožja
Tako Obama kot Merklova sta spregovorila o dogodkih v Iranu po tamkajšnjih predsedniških volitvah in izrazila nasprotovanje temu, da bi si Iran pridobil jedrsko orožje. Strinjala sta se, da pri tem lahko pomaga tudi Rusija, ki jo bo Obama obiskal med 6. in 8. julijem. Nemška kanclerka meni, da so boljši odnosi med ZDA in Rusijo v interesu Evrope in sveta, Obama pa je napovedal, da bo v Moskvi načel tudi temo zmanjšanja jedrskih zalog in prizadevanj proti širjenju jedrskega in drugega orožja za množično uničevanje.