Takšen model napačne privatizacije je po njegovem mnenju pripeljal do težkih razmer v gospodarstvu, v katerih je danes Hrvaška. Kar se zdaj dogaja, se ne dogaja zato, ker bi bila vlada Jadranke Kosor nesposobna, ampak zato, ker je podedovala politiko, ki je kriva za vse afere, ki so se dogajale, je še dejal Mesić. Z njim se je pogovarjal Edvard Žitnik.

Najbrž se hrvaški državljani ne počutijo prav prijetno, če njihovega nekdanjega premierja zaprejo zaradi korupcije, kot se je zgodilo z Ivom Sanaderjem. Zunanjemu opazovalcu se lahko celo zdi, da je Hrvaška država podlegla korupciji na vseh ravneh in da postaja korupcija neobvladljiva družbena težava ...
Med vojno je predsednik Tuđman vodil dve vrsti poveljevanja. Prvo je potekalo prek glavnega poveljstva in je spoštovalo pravila vojskovanja. Druga vrsta poveljevanja je potekala prek obrambnega ministra in nekaterih paravojaških organizacij, pri čemer se je dogajalo veliko zločinov. Prav zaradi dvojnega poveljevanja. Sanader je dvojno poveljevanje uvedel tudi v času miru: eno je potekalo prek institucij, prek proevropske retorike, zaradi česar je bilo tako v Evropi kot v svetu dobro sprejeto. Na drugi strani pa se je poveljevalo, dejal bi, prek komisarjev, ki so delovali v javnih podjetjih, javnih ustanovah in so odgovarjali samo premierju. Zdaj, ko so prišle na dan vse te afere, vidimo, da je bil to organiziran krog ljudi, ki je, namesto da bi delal v dobro vseh, za dobro države, delal za svoje koristi.

Če se spominjate časa, ko se je Hrvaška osamosvajala, ali bi vam takrat lahko padlo na pamet, da se bo Hrvaški dvajset let pozneje zgodilo kaj takega, kar se dogaja letos?
Da. Bil sem v vlogi, ki mi je dopuščala le z ustavo določene možnosti. Te pa niso velike. Oblast je v rokah vlade in v premierjevih rokah. Največja krivda za to je zločinska privatizacija, s katero so uničili hrvaško industrijo, hrvaško kmetijstvo. Vse to pa se je zgodilo zaradi napačnega modela privatizacije.

Ta model je pripeljal do tega, da imamo zdaj v gospodarstvu zelo težke razmere. Največji velikani hrvaškega gospodarstva so uničeni. Hrvaška je bila industrijsko razvita država; industrijsko razvita država pa je tista, ki proizvaja orodje. Mi smo to delali. Imeli smo Prvomajsko, Radeta Končarja, Đura Đakovića, Jedinstvo, Jugoturbino … Vse to je zdaj uničeno.

Tudi pri vas je tako. Tega ne bi smeli uničiti, ampak bi morali to navezati na evropske sisteme. Model, ki ga je zagovarjal in za katerega se je boril predsednik Tuđman, pa je bil, da mora Hrvaški vladati 200 bogatih družin.

Mislil je – ni se namreč prav dobro spoznal na gospodarstvo –, da bodo, če bo umetno ustvaril 200 bogatih družin, te poskrbele za hrvaški razvoj in boljše odnose v gospodarstvu. To pa ni res. Ne zdrži trditev, da je tudi v Franciji 200 bogatih družin, saj so te obogatele že pred 300 leti. Mi pa smo umetno ustvarili malo več kot 200 bogatašev.

Gospodarske razmere na Hrvaškem niso rožnate, imate rekordno brezposelnost ... V Evropski uniji je že čutiti znake gospodarskega okrevanja, Hrvaška je še vedno v krču. Imate nesposobno vlado?
Vlada v nekaj mesecih pred volitvami gotovo ne more rešiti teh težav. To bi morala narediti že vlada Iva Sanaderja. Ampak, kot veste tudi sami, je Ivo Sanader v Avstriji, kjer mora odgovoriti na nekatera vprašanja avstrijskih organov pregona, pa tudi na vprašanja hrvaških organov pregona. Kar se dogaja, se ne dogaja zato, ker bi bila vlada Jadranke Kosor nesposobna, ampak zato, ker je podedovala politiko, ki je kriva za vse afere, ki so se dogajale, in ki je s svojim napačnim ravnanjem omogočila, da je nastalo tako veliko nezadovoljstvo.