Michel se je sestal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, Michelov tiskovni predstavnik Barend Leyts pa je dejal, da sta voditelja v kontekstu vojne v Ukrajini skupno obsodila jedrsko retoriko in jedrske grožnje označila za neodgovorne in nevarne.

Ši pa je znova posvaril pred zaostrovanjem in širjenjem konflikta ter opozoril na stranske učinke ukrajinske krize in potrebo po mirovnih pogajanjih.

"Rešitev ukrajinske krize s političnimi sredstvi je v najboljšem interesu Evrope in vseh evrazijskih držav," je sporočil Ši.

Na geopolitičnem področju želi Unija predvsem doseči, da se Kitajska, kljub tesnim vezem z Rusijo, bolj približa evropskim stališčem glede ruskega napada na Ukrajino, predvsem pa, da še naprej ne bo prodajala orožja Rusiji.

Poleg vojne v Ukrajini sta razpravljala tudi o varnostnih razmerah v vzhodni Aziji, pri čemer je Michel ponovil, da je EU zavezan načelu ene Kitajske.

Med pogovori o področjih, na katerih je sodelovanje obeh akterjev v skupnem interesu, je Michel opozoril, da trgovanje med EU-jem in Kitajsko koristi obema stranema in da je bistveno prispevalo k dramatični gospodarski preobrazbi Kitajske.

Bruselj želi, da pride do uravnoteženja trgovinske menjave, saj zaznava visok primanjkljaj, prav tako pričakuje bolj poštene razmere na trgu.

Govorila sta tudi o omejevalnih ukrepih, ki sta jih Unija in Kitajska sprejeli druga proti drugi, Michel pa je predstavil težave, s katerimi se soočajo podjetja in vlagatelji iz EU-ja. Pri tem je še dodal, da so se te zaradi pandemije covida-19 bistveno povečale.

Ši je pri tem dejal, da Peking podpira strateško avtonomijo EU-ja, njeno enotnost in blaginjo.

Prav tako je Michel poudaril, da mora ves svet storiti več v boju proti podnebnim spremembam in za boljše obvladovanje gospodarske krize, zlasti njenih posledic za države v razvoju.

Pozdravil je pripravljenost za nadaljevanje dialoga o človekovih pravicah med EU-jem in Kitajsko, ki bo po njegovem mnenju priložnost za podrobno obravnavo položaja manjšin in posameznih primerov človekovih pravic. Med pogovorom je Xiju in kitajskemu ljudstvu izrazil sožalje ob smrti nekdanjega predsednika Džianga Zemina.

Ši upa, da bodo članice EU-ja objektivno razumele Kitajsko

Ši pa je dejal, da bo Kitajska še naprej krepila strateško komunikacijo in koordinacijo z Unijo.

Na srečanju je Ši Michelu izrazil upanje, da bodo institucije Unije in države članice vzpostavile objektivno in pravilno razumevanje Kitajske.

Kot je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič, Michelov obisk na Kitajskem skorajda ne bi mogel priti ob bolj neprimernem času. Kitajsko vodstvo se namreč spoprijema z najštevilčnejšimi protesti po državi v več desetletjih. Razlog zanje je skrajno omejevanje svobode državljanov v primeru izbruhov okužb z covidom-19, slišati pa je bilo že tudi kritike na račun Šija, ki se je dal izvoliti že za tretji predsedniški mandat.

Michelov obisk je bil prvi uradni obisk na najvišji ravni med EU-jem in Kitajsko od začetka pandemije leta 2020. Obisk je sledil oktobrski strateški razpravi na vrhu EU-ja o odnosih med Unijo in Kitajsko.

Michel je takrat dejal, da EU ne želi biti naiven glede Kitajske, hkrati pa se želi izogniti logiki sistematične konfrontacije s Pekingom, čeprav se zaveda grožnje, ki jo ta predstavlja. Po njegovih besedah mora EU razviti lastno strategijo v odnosu do Kitajske ter postati strateško bolj neodvisen.