Milanović je dobil novi štiriletni mandat, potem ko je leta 2007 zmagal na izrednih volitvah v stranki, ki so jih organizirali po smrti prvega predsednika in enega utemeljiteljev SDP-ja Ivice Račana. Na rednih volitvah za predsednika stranke je bil Milanović izvoljen tudi leta 2008. Foto: EPA
Milanović je dobil novi štiriletni mandat, potem ko je leta 2007 zmagal na izrednih volitvah v stranki, ki so jih organizirali po smrti prvega predsednika in enega utemeljiteljev SDP-ja Ivice Račana. Na rednih volitvah za predsednika stranke je bil Milanović izvoljen tudi leta 2008. Foto: EPA

"Hvaležen sem vsem, ki so šli na volitve, na katerih v bistvu nismo volili, temveč sem imel zgolj srečo in zadovoljstvo, da so mi ljudje iz SDP-ja zaupali še štiri leta in na neki način podaljšali mandat," je izjavil Milanović, potem ko mu je generalni sekretar Igor Dragovan v soboto zvečer čestital za zmago.

Dejstvo, da je bil edini kandidat, je Milanović predtem označil kot običajni demokratični proces v državah zahodne demokracije.

"V ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, ko stranka zmaga ali uresniči neki cilj ali pa ga preseže, praviloma ni protikandidatov," je pojasnil Milanović novinarjem, ki so ga vprašali, kakšen je sploh namen volitev ob enem samem kandidatu. Ob tem je dodal, da je "demokracija zapletena in ponekod tudi dolgočasna".

Zanimive bodo volitve drugih delegatov stranke
Na volilni konvenciji SDP-ja 2. junija bo bolj zanimivo, saj bo približno 2.300 socialdemokratskih delegatov volilo podpredsednike stranke, člane predsedstva ter člane glavnega in nadzornega odbora. Za vsakega izmed omenjenih položajev se poteguje več kandidatov.

Vroče bo tudi na volitvah v stranki HDZ-ja
V nedeljo, 20. maja, bodo novo vodstvo volili v največji opozicijski stranki HDZ, ki je obremenjena s številnimi korupcijskimi aferami. Za vodjo HDZ-ja se poteguje pet kandidatov, med katerimi hrvaški mediji največ možnosti za uspeh napovedujejo predvsem nekdanji hrvaški premierki in zdajšnji predsednici stranke Jadranki Kosor ter poslancu Tomislavu Karamarku, ki je bil notranji minister v njeni vladi. Predtem je nekaj let vodil tudi hrvaške obveščevalne službe.