Udeležbo podpredsednika vlade Borisa Miloševića številni na Hrvaškem vidijo kot začetek sprave med Hrvati in hrvaškimi Srbi, je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard.

Zbrane je v Kninu najprej nagovoril upokojeni generalpolkovnik Ante Gotovina, potem pa premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović, ki je v svojem nagovoru med drugim napovedal, da si bo prizadeval za izboljšanje odnosov in sodelovanja s Srbijo. Pozval je Beograd, naj stori enako.

Milanović je med drugim dejal, da je bila Hrvaška pred 30 leti napadena z orožjem, ki so ga plačali tudi "Slovenci in Hrvati". Po zgradnji hrvaške vojske med vojno pa je prišla tudi zmagoslavna Nevihta, "ki ni bila naključna, temveč posledica delovanja, načrtovanja, koncentracije in inteligence več sto tisoč ljudi". Dodal je, da so bile v zmagi tudi napake in zločini, a Hrvaška ob tem ni utonila v "brezno moralne katastrofe".

V govoru se je dotaknil tudi hrvaško-srbskih odnosov, poudaril je, da so odnosi obeh držav in narodov v tem delu Evrope izjemno pomembni ter da si bo osebno in kot predsednik Hrvaške prizadeval, da bi se izboljšali. Menil je, da bi morala enako storiti tudi "druga stran".

Državna slovesnost 25 let po vojaški operaciji Nevihta, ki za Hrvate predstavlja dan zmage in končne osvoboditve zasedenega ozemlja, za Srbe pa množično izgnanstvo iz mest, kjer so bili rojeni, je priložnost za gradnjo nove, strpnejše hrvaške družbe, meni premier Plenković.
"Gradimo vključevalno, strpno Hrvaško, samozavestno, v kateri so manjšine sestavni del hrvaške družbe," je še pred prihodom dejal Plenković, ki je prišel v Knin s celotno vlado, v kateri je tudi predstavnik srbske manjšine na Hrvaškem Boris Milošević, ki mu je hrvaški vojak v Nevihti ubil babico. Njegovo udeležbo je pozdravil tudi predsednik Milanović.

"Zavedamo se, da je bila naša zmaga v Nevihti travmatična za mnoge hrvaške Srbe. Medtem ko je za večino Hrvatov šlo za prisilen odhod beguncev, ki so ga organizirali in zahtevali kninski uporniki, je za mnoge Srbe to danes pobeg pred hrvaškimi silami," je povedal Plenković. Pomembno je, da hrvaški Srbi v Nevihti ne vidijo zgolj eksodusa, temveč tudi konec vojne, je dodal. Poudaril je, da mora hrvaška družba iti naprej ter da mora sprava temeljiti na dejstvih in pravičnosti za vse žrtve. Ob tem pričakuje, da bodo tudi hrvaški Srbi jasno obsodili vse zločine nad Hrvati. Napovedal je, da bo hrvaško pravosodje še naprej obravnavalo vse vojne zločine.

Milošević v Kninu, Medved v Gruborih

Podpredsednik hrvaške vlade Milošević je po nagovorih za regionalno televizijo N1 povedal, da je treba ustaviti spiralo sovraštva, da se grozote vojne ne bodo ponovile nikoli več. "Treba je spoštovati vse žrtve, ne glede na narodnost. Srbi in Hrvati so imeli svoje žrtve, ki jih je treba spoštovati," je poudaril Milošević. Svoj prihod v Knin pa je ocenil kot prispevek prihodnosti in spravi.

"To so prvi koraki k spravi, ki so vedno najtežji in ki jih po 25 letih moramo narediti," je glede udeležba Miloševića dejal predsednik srbske SDSS na Hrvaškem Milorad Pupovac. Naslednji korak bo udeležba ministra za hrvaške vojne veterane Toma Medveda na obletnici zločina v Gruborih, kjer so Hrvati po Nevihti ubili šest srbskih civilistov. Nekateri na Hrvaškem vidijo v tem izenačevanje zločinov, večina hrvaških analitikov pa meni, da gre končno za spoštovanje civilnih žrtev na obeh straneh, je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard.

Letos zaradi epidemije novega koronavirusa v Kninu ne bo množične proslave. Že sinoči pa je hrvaški predsednik Zoran Milanović vročil odličja hrvaškim vojnim poveljnikom iz časa operacije Nevihta, tudi članom Hrvaškega sveta obrambe, med katerimi je bil eden izmed poveljnikov obtožen vojnih zločinov nad Bošnjaki, je še poročala dopisnica iz Zagreba.