Lani je bilo proti tem ključnim boleznim polno cepljenih le 84 odstotkov vseh otrok.

Svetovna stopnja precepljenosti med otroki je lani ostala nespremenjena v odnosu na leto 2022 in tako vztraja nekoliko pod ravnjo iz leta 2019, v novem poročilu svarita organizaciji Združenih narodov.

Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju sklad ZN-a za otroke Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljujeta kot glavni kazalnik precepljenosti najmlajših.

V predstavljenih številkah izstopa porast števila otrok, ki niso prejeli niti enega odmerka cepiv proti tem trem boleznim – z 12,8 milijona leta 2019 na 14,5 milijona v letu 2023.

Ravno pandemija in takratni omejevalni ukrepi proti širjenju bolezni so marsikje poskrbeli za zamude in motnje pri cepljenju, opozarja poročilo, ki pa kot razlog za slabšo precepljenost navaja tudi skepticizem, ki se je razširil v času pandemije.

Ena od strokovnjakinj WHO Katherine O'Brien je pojasnila, da razmah takšnega skepticizma neposredno vodi k smrti otrok. Razne dezinformacije in laži glede cepiv, ki so se širile prek spleta v bogatejših državah, pa so prek diaspore dosegle tudi revnejše države po svetu, kjer se po navedbah Unicefovega strokovnjaka Ephrema Lemanga že sicer spoprijemajo s pomanjkanjem zaupanja v zdravstvo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Še eno jasno oviro pri razdeljevanju cepiv predstavljajo oboroženi spopadi po svetu, saj večina otrok brez imunizacije živi v 31 državah, ki jih zaznamujejo nestabilnost, nasilje in ranljivost.

Organizaciji sta ob tem opozorili še na pojave ošpic v 103 državah v zadnjih petih letih. Da bi te izbruhi ustavili, je treba doseči 95-odstotno precepljenost, a ta trenutno znaša 83 odstotkov za prvi in 74 odstotkov za drugi odmerek cepiva.

Poročilo sicer zaznava tudi določene pozitivne premike, predvsem na področju cepljenja proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV), meningitisu, pnevmokoknim okužbam, rotavirozam in otroški paralizi.