Udar zoper vlado španske republike (sicer razglašene leta 1931), ki se je oblikovala spomladi 1936, se je zgodil julija tistega leta, vodil pa je v triletno vojno med republikanci, ki so podpirali vlado, in uporniškimi nacionalisti pod vodstvom generala Franca. V vojni je umrlo več kot pol milijona ljudi.

Večina uporniških skupin, ki so bile nameščene v španskem protektoratu na severu Maroka, je svojo pot po Pirenejskem polotoku začela 17. julija 1936. Pučisti, ki so hitro prevzeli nadzor nad Sevillo in drugimi območji na jugu države, so trdili, da so le branili tradicionalno katoliško Španijo in želeli obnoviti red v državi, poroča britanski Guardian.

Francove sile so glavno mesto Madrid skoraj zasedle že konec leta 1936, vendar so branilci mesto takrat ubranili. Franco je nato konec marca leta 1939 izkoristil notranje boje med različnimi republikanskimi frakcijami, dva dni pozneje pa je mesto padlo. Nacionalisti so usmrtili na tisoče republikanskih branilcev. 1. aprila leta 1939 je Franco razglasil zmago.

Pomoč nacistov in fašistov španskim nacionalistom
Pri rušenju vlade, ki so jo podpirali liberalci, socialisti, komunisti, anarhisti ter katalonski in baskovski separatisti, so sodelovale tudi letalske sile nacističnega in fašističnega voditelja Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija.

Nemška in italijanska letala so med drugim aprila leta 1937 sodelovala tudi pri bombardiranju mesta Guernica na severu Španije, ki ga je na eni izmed svojih najbolj znamenitih slik upodobil Pablo Picasso. Guernica je postala eden izmed simbolov španske državljanske vojne, zračni napadi nemških in italijanskih sil pa predstavljajo enega prvih sistematičnih zračnih napadov na civiliste.

Velika Britanija in Francija pustili Španijo na cedilu
Medtem ko je Franco užival dejavno podporo Nemčije in Italije, pa sta Velika Britanija in Francija prošnje španske vlade za pomoč zavrnili. Tako je vladi in republikancem pomagala zgolj Sovjetska zveza pod vodstvom Stalina. V Španiji se je borilo tudi okoli 50.000 prostovoljcev iz 50 držav, med njimi tudi številni iz nekdanje Jugoslavije, tudi Slovenije.

Po zmagi je Franco uvedel diktaturo, ki je trajala vse do njegove smrti leta 1975. Usmrtitve simpatizerjev republike so se dogajale še v petdesetih letih, na tisoče ljudi pa je bilo leta in leta zaprtih. Po Francovi smrti se je obnovila monarhija in začel se je prehod v demokracijo. Kralja Juana Carlosa I. je kot kralja sicer določil že Franco.

Zaradi vojne, ki so jo kot prvo spremljali tudi številni novinarji in snemalci, je v izgnanstvo odšlo več kot 450.000 ljudi. Številni republikanci, ki so pobegnili v Francijo, kjer sicer niso bili sprejeti z odprtimi rokami, so se nato bojevali proti nacistom v okviru francoskega odporniškega gibanja.

Spomin na vojno še živi
Državljanska vojna in pogled nanjo še vedno predstavljata pomembno politično ločnico v Španiji. Leta 2007 so sprejeli zakon zgodovinskega spomina, s katerim so želeli omogočiti najdbo ostankov žrtev in preprečiti izobešanje simbolov nekdanjega režima in državljanske vojne.