Banka je propadla zaradi prevelike izpostavljenosti propadajočim vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek. Ko se je zavedela vseh razsežnosti lastnih težav, se je začelo panično iskanje rešitve, a država takrat še ni bila pripravljena priskočiti na pomoč. Tako je pustila 158 let staro finančno ustanovo propasti.

Washington je ukrepal pozneje, ko je propad grozil tudi banki Merrill Lynch, in skoraj prisilil Bank of America v prevzem. Vlada je nato rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil še veliko hujši.

Kongres je nato potrdil 700 milijard dolarjev vreden program (Tarp) za reševanje preostalih finančnih ustanov, "prevelikih, da bi propadle", kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se v zameno za denar preoblikovali iz investicijskih v navadni banki.

Na stotine milijard bankam in avtomobilski industriji
To je svet rešilo pred še večjo katastrofo, trdi ameriško finančno ministrstvo. Največ denarja sta dobili paradržavni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac, in sicer 187 milijard dolarjev, 182 milijard dolarjev pa je dobila zavarovalnica AIG. Večino denarja je proračun sicer dobil nazaj.

Iz programa Tarp sta pomoč dobili tudi avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, kar se je pokazalo kot dobra naložba, saj gre ameriški avtomobilski industriji danes dobro kot pred krizo.

Krizo povzročile banke, plačali davkoplačevalci
Ameriška finančna kriza pa se je razširila tudi v Evropo, saj so bile tudi številne evropske banke izpostavljene enakim tveganjem. Značilno je, da praktično povsod tisti, ki so krizo povzročili, niso bili deležni sankcij, medtem ko so svoje dolgove prelili na države oziroma davkoplačevalce, je za Radio Slovenija poročala Špela Novak.

Evropa se tako še danes ubada z dolžniško krizo, ki je vodila v recesijo in te z varčevalnimi ukrepi ne more rešiti. Danes sicer veljajo strožja pravila poslovanja bank, ki so morale povečati svoj kapital in zmanjšati tvegane naložbe, kar je dobra novica. Slaba pa je, da so največje ameriške banke postale še večje, kar pomeni, da država njihovega propada še toliko bolj ne bi smela dopustiti, in transparentnost njihovega poslovanja je še vedno nizka.

In medtem ko so se večini ljudi v času krize dohodki zmanjšali, poleg tega pa se morajo ubadati z visoko brezposelnostjo, se kljub uporniškim gibanjem premoženje spet zbira v rokah najbogatejšega odstotka prebivalstva, je še poročala Špela Novak.

Kriza naj bi samo ZDA stala do 14.000 milijard dolarjev
Kot je ocenila regionalna banka Federal Reserves iz Dallasa, je finančna kriza, ki je sledila propadu banke Lehman Brothers, ZDA stala med 6.000 in 14.000 milijardami dolarjev, nekatere vladne ocene pa omenjajo tudi številko 22.000 milijard. Velikanska državna pomoč pa se kaže v obliki visokega javno-finančnega primanjkljaja, ki je leta 2009 znašal 1.400 milijard dolarjev, mejo 1.000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta.

To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri okoli 10.000 milijardah dolarjev, zdaj pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev.

Kdo je kriv?
Krizo naj bi omogočila že administracija predsednika Billa Clintona. Clinton je namreč podpisal ukinitev zakonov, s katerimi so regulatorji nadzirali in brzdali Wall Street.

Ko je nepremičninski trg cvetel, so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani. Posojilodajalci so hipoteke spreminjali v vrednostne papirje in jih prodajali naprej. Ko je počil nepremičninski balon, je počil celoten sistem.

Brez kazenskih posledic
A kazenskih posledic za pohlepne bankirje ni bilo. Nekdanji glavni izvršni direktor banke Lehman Brothers Dick Fuld je sicer izgubil skoraj milijardo dolarjev premoženja, kar mu je ostalo, pa je prepisal na ženo. Danes dela kot finančni svetovalec v podjetju, ki ga je ustanovil.