Osmanović je pozval Hrvaško, naj takoj ustavi vse dejavnosti za izgradnjo mostu na Pelješac ter začne dvostranske pogovore z BiH-om o reševanju spora o meji. Minister si želi dogovora v obojestranskem interesu in v skladu z mednarodnim pravom, so objavili na spletni strani ministrstva za civilne zadeve BiH-a.

Po mnenju BiH-a namreč obstajajo pravne ovire za izgradnjo mostu na Pelješac. Kot je pojasnil Osmanović, sta nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman in predsednik predsedstva BiH-a Alija Izetbegović julija 1999 podpisala sporazum o razmejitvi med državama, podroben potek meje pa sta nekaj let pozneje pripravili in parafirali komisiji za meje obeh držav, a dokumenta nista ratificirala parlamenta obeh držav.

Osmanović poudarja, da brez sklenitve dogovora o določitvi meje med državama ni pravnega pogoja za izgradnjo kakršnih koli objektov ob meji.

Sklicevanje na arbitražo ...
V pismu se minister sklicuje tudi na odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Navaja, da ima BiH prav tako pravico do nemotenega stika z odprtim morjem, kar za zdaj ni urejeno, ker ni določena morska meja med Hrvaško in BiH-om.

Napovedal je, da bo BiH prisiljen izstopiti iz sporazuma o meji s Hrvaško, če uradni Zagreb ne bo ustavil dejavnosti za izgradnjo 2,4-kilometrskega mostu na Pelješac. Napovedal je, da bo BiH začel enostransko uvajati svoje suverene pravice v skladu s konvencijo Združenih narodov o pravu morja, "kot so to počele vse nekdanje jugoslovanske republike, ki imajo izhod na Jadransko morje".

... in na mednarodno pravo
"Prav tako ni izključeno, da bo BiH pozneje v skladu s konvencijo ZN-a zahteval zaščito svojih pravic na morju v okviru mednarodnega prava," je navedel Osmanović v pismu, ki ga je poslal tudi predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in še nekaterim evropskim komisarjem ter predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH-u.

Osmanovićevo pismo je sledilo izjavam bošnjaškega člana predsedstva BiH-a Bakirja Izetbegovića, ki že dalj časa javno nasprotuje izgradnji mostu na Pelješac. Izetbegović je pri tem osamljen v državnem vrhu BiH-a, ker drugi vodilni hrvaški in srbski predstavniki ne nasprotujejo izgradnji hrvaškega mosta, ker naj bi bilo povezovanje ozemlja legitimna pravica Hrvaške.

Sporni polotok Klek in dva otočka
Sporno ozemlje, ki si ga lastita obe državi, so skrajni zahodni vrh polotoka Klek, ki leži med obalo in polotokom Pelješac ter zapira Neumski zaliv, in kamnita otočka pred južno obalo Kleka.

Hrvaški premier Andrej Plenković je sredi avgusta potrdil, da bodo nadaljevali priprave za začetek gradnje mostu, ki jo načrtujejo letošnjo jesen. Povedal je, da so se o mostu pogovarjali tudi na julijski skupni seji vlad Hrvaške in BiH-a v Sarajevu ter da most ne bo preprečil plovbe nobeni vrsti plovil pri Neumskem zalivu.

EU za gradnjo odobril 357 milijonov evrov
Gre za enega največjih hrvaških projektov, ko gre za financiranje iz skladov EU-ja. Evropska komisija je zanj letos odobrila 357 milijonov evrov, most pa naj bi zgradili do leta 2021 ter tako prometno povezali skrajni jug države.