Predčasne parlamentarne volitve v Izraelu niso prinesle pravega zmagovalca, saj je med strankama Likud in Kadima le sedež razlike, na uradne izide pa bo treba počakati še nekaj dni. Judovsko državo tako po vsej verjetnosti čaka dolgo in težko obdobje politične negotovosti, ko bosta največji stranki iskali zaveznice za sestavo vlade. Kaj to pomeni za Izrael in za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, smo povprašali Klemna Grošlja s Fakultete za družbene vede.

Glede na to, da so izidi precej izenačeni, kdo ima po vašem mnenju več možnosti za oblikovanje vlade?
Glede na dober izid stranke Izrael Bejtenu in verske stranke Šas, je mogoče, da bi koalicijo sestavljale desne stranke na čelu z Likudom. Vendar pa ni mogoče izključiti možnosti, da bi koalicijo oblikovali tudi Kadima in laburisti ter ena izmed desnih strank. Mogoče so tudi velike koalicije, kot so Likud, Kadima in laburisti. Ključen vpliv pri tem pa bo imelo predvsem vprašanje odnosa do mirovnega procesa in nova ameriška politika v regiji ter vprašanje varnosti. Koalicijo bodo oblikovale stranke, ki se jim bo uspelo poenotiti pri zagotavljanju varnosti izraelske države, saj je bilo to ključno vprašanje predvolilne kampanje.

Skrajnodesničarska stranka Izrael Bejtenu bo po vsej verjetnosti odigrala zelo pomembno vlogo pri oblikovanju koalicije, njen vodja Avigdor Liberman pa je dejal, da ne izključuje sodelovanja v nobeni vladi. Sodelovanje v kateri vladi bi bilo po vašem mnenju privlačnejše za Libermana?
Verjetno v vsaki, čeprav so preference gotovo v smeri t. i. desne vlade Likuda, Bejtenu in stranke Šas. Vendar je trenutno še vse odprto, bo pa v tem primeru ključno vprašanje poleg odnosa do Palestincev in Irana oziroma varnosti nasploh še vprašanje mirovnega procesa oziroma odnosa te vlade do priseljencev na Zahodnem Bregu, saj te stranke nekako ne vidijo možnosti rušenja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, kar pa bo bistveno oviralo možnosti za dosego miru oziroma njegovega resnega začetka.

Kaj pomeni neodločena zmaga za bližnjevzhodni mirovni proces? Kaj bo s procesom iskanja miru in kaj se obeta Palestincem, če bo vlado vodila Cipi Livni, in kaj se bo zgodilo, če bo premier postal Benjamin Netanjahu?
Bolj kot od same sestave vlade oziroma koalicije bo usoda mirovnega procesa v rokah nove ameriške administracije in njenega odnosa do Irana na eni strani in do Izraela na drugi strani. Če ne bo bistvenega napredka v ameriško-iranskih odnosih, potem ne glede na sestavo izraelske vladajoče koalicije, ne moremo pričakovati večjih premikov v mirovnem procesu. Morda bi bilo malce lažje s Kadimo in Cipi Livni kot predsednico vlade, vendar tudi to ni nujno. Zakaj v svojem prvem mandatu kot predsednik vlade je tudi Netanjahu že sprejel mirovni proces, prav pod pritiskom tedanje Clintonove administracije.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si