Kako uspešna je naša država pri izražanju in izvajanju zunanje politike ter o drugih temah se je Tanja Gobec v oddaji Politično pogovarjala z zunanjo ministrico Tanjo Fajon.

Nemčijo je pretresla tragedija v Magdeburgu, vendar se javnost sprašuje tudi o precej netipičnem storilcu – ne islamski skrajnež, ampak skrajnež proti islamu, sam migrant, pa tako nastrojen proti proti prišlekom. Kakšen je vaš komentar dogajanja?

Mislim, da se danes pravzaprav vsi sprašujemo, kaj se dogaja z družbo, z mediji, tudi s politiko v Nemčiji. To so bili grozljivi, pretresljivi prizori. Res je zelo atipičen primer, tudi sama AfD, skrajna desna stranka, s katero se je povezoval storilec krutega dejanja, se je znašla v položaju, ko dejanje težko pojasni. Po eni strani je bil storilec psihiater, zdravnik, sam priseljenec iz Savdske Arabije, na drugi strani hud islamofob. Tudi Savdska Arabija se je zelo hitro distancirala, češ da je opozarjala, da gre za človeka z znamenji psihopata. Preiskava naslednji teden bo pokazala, kako je bil božični sejem zavarovan, in mogoče dala še kakšne druge odgovore.

Ali je v vojni v Gazi diplomacija odpovedala? Je kje žarek upanja, da se ta morija konča?

Odpovedale so tiste vlade, ki podpirajo to morijo in Slovenije med njimi ni. Slovenija je od vsega začetka zelo jasno opozarjala na krutost, ne nazadnje tudi naredila pomemben korak s priznanjem Palestine kot suverene in neodvisne države, opozarjala na kršenje mednarodnega in humanitarnega prava ter ustanovne listine združenih narodov. S tem smo dobili veliko posluha v svetu, tudi v Varnostnem svetu ZN-a, ravno s to našo doslednostjo naslavljanja te krute agresije.

Danes je papež Frančišek zelo jasno povedal, da gre to za krutost, da tu ni več nobenega razuma. Sedem otrok iz ene družine je bilo ubitih ta konec tedna.

Sorodna novica Žrtve napada na šolo, v kateri so razseljeni Palestinci. Papež: To je okrutnost, to ni vojna.

Je kaj možnosti za premirje?

Bojim se, glede na to, da izraelska vlada s to morijo nadaljuje, da praktično ob vseh resolucijah, ki smo jih sprejeli v Varnostnem svetu, kjer je bila Slovenija velika pobudnica in soustvarjalka, ne vidimo ne premirja, ne izpustitve talcev, ne resnih pogovorov o tem, kakšna naj bi bila prihodnja ureditev. Mi se bomo trudili naprej, ta mednarodni pritisk mora ostati, ker sicer mislim, da je celotni svetovni red na zelo resni preizkušnji.

Ni dvoma, da je Slovenija svojo vlogo opravila tudi v združenih narodih, ko je predsedovala Varnostnemu svetu in zdaj, ko ostaja nestalna članica. Kaj reči ljudem po vseh teh sprejetih resolucijah, ki se sploh ne upoštevajo in so le črke na papirju?

Ali moč pravil ali pravila moči – to je neka nova spremenjena geopolitika. Ravno tukaj je vloga Slovenije ali držav, za katere je ključno, da se spoštuje mednarodna pravna ureditev, to, da delamo naprej. Mi smo ta teden, ko smo imeli posvet z diplomati na Brdu in ko smo sprejeli novo strategijo o zunanji politiki, govorili o tem, kaj je vloga Slovenije. Vloga Slovenije bo ostala solidarnost, vključenost, varnost, znanje in pa seveda to, da naše odločitve o zunanji politiki temeljijo na mednarodnem in humanitarnem pravu.

Predsednik vlade Robert Golob je pred dnevi v Bruslju dejal, da si s prisego Donalda Trumpa januarja prihodnje leto lahko obetamo, da bomo bližje premirju v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Od kod ta optimizem, da se bo z Donaldom Trumpom kaj rešilo?

Težko govorim o optimizmu. Seveda si vsi želimo konca vojne, vprašanje pa je, kakšen bo ta konec vojne. Če govorimo, da nihče ne sme posegati z orožjem v mednarodno priznane meje, da Slovenija varuje tudi ukrajinsko ozemeljsko celovitost in suverenost, potem moramo pristajati na pravičen in trajen mir. Lahko da se bo novi predsednik Donald Trump neposredno v pogajanjih sporazumel s Putinom ter z Zelenskim, kar danes napoveduje. Ampak kakšen bo ta mir, je pa drugo vprašanje in ostaja še veliko nejasnosti.

Kaj pomeni odpoklic ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji? Je to le rutinski postopek? So bili za odpoklic podani kakšni razlogi?

S tem smo bili seznanjeni. Že pred časom smo dobili agrema – Ukrajinci so vložili prošnjo za novega veleposlanika, ki prihaja v Slovenijo, tako da nas ta poteza danes ni presenetila.

Sorodna novica Zelenski zamenjal veleposlanika v Sloveniji – namesto Andrija Tarana prihaja Petro Bešta

Na novinarski konferenci pred dnevi ste rekli, da je strategija o slovenski zunanji politiki nekoliko očiščena ideologija. Kaj to pomeni?

Strategija je petnajst strani dolg, bistveno krajši in berljiv dokument, ki pa je prilagojen novemu geopolitičnemu položaju v svetu. Kot Slovenija moramo iskati zavezništva in partnerstva, ampak utemeljiti naše odločitve na vseh teh ureditvah prava, ustanovni listini ZN-a in podobno. Ostajamo zavezani k tej realnosti. Tudi prejšnji dokument, ki je bil dolg 40 strani in je naslavljal tudi totalitarizme ali višegrajsko skupino, smo prečistili ideologije.

Predvsem pa je to zdaj krovni strateški vladni dokument, s katerim se lahko identificirajo vsa ministrstva. Prek njega bomo izvajali izvedbene akcije, strategije, odnos do Rusije, Kitajske, ZDA, Bližnjega vzhoda itn.

V kakšnem položaju je Evropska unija po junijskih evropskih volitvah? Med drugim italijansko premierko Giorgio Meloni uvrščajo med najbolj vplivne političarke v Evropi v prihodnjem letu.

Evropa in Evropska unija bo morala biti bistveno bolj drzna, ne samo odgovarjati na geopolitične izzive, ampak biti akterka. Ta hip Evropska unija to ni. Tudi Draghijevo poročilo o konkurenčnosti govori o velikih gospodarskih izzivih za Evropo, nekonkurenčnosti Evrope in koliko denarja bi morali vlagati tudi v zagon gospodarstva, znanosti, inovacij, da postanemo konkurenčni. Cela geopolitika se danes premika v Indopacifik in Evropa tu lahko zelo veliko izgubi. Tudi pred zadnjimi evropskimi volitvami se kaže ta trend odnosa v neko nevarno smer.

Evropski poslanci pravijo, da je bilo pri sestavljanju nove komisije tudi precej kompromisov s skrajno desnico.

Danes v Evropi smo v položaju, ko sta dve največji gospodarstvi, nemško in francosko, v izjemni politični nestabilnosti. Italija danes deluje kot nek faktor stabilnosti.

Čeprav stranko premierke Meloni velik del Evrope uvršča na skrajno desnico?

Absolutno. Vendar želim povedati, da to ni edina vlada. V Nemčiji se obetajo volitve, kjer bo skrajno desna stranka AfD dosegla izjemen rezultat, v Avstriji smo to že doživeli. Francija ni daleč od tega. Evropa se močno spreminja in verjetno je to tudi odgovor na krize – geopolitičnih, kot je ruska agresija na Ukrajino ali pandemija covida. Svet se spreminja, tudi Trumpova izvolitev bo imela zanimive, tudi resne posledice na odnos z Evropo.

V novi evropski komisiji je Slovenija dobila komisarko za širitev, tudi obnovo Ukrajine. Komisar sicer ne zastopa države, iz katere prihaja, ampak vendarle, kaj lahko Slovenija kot država tukaj pomaga?

Komisarka za širitev in za obnovo Ukrajine bo imela izjemno pomembno mesto. In Slovenija, ki je s tem dobila priznanje, da je zadnjih 20 let tu močno prepoznavna, lahko v naslednjih letih mandata te komisije spelje proces širitve vsaj na dve ali tri države – ali zahodnega Balkana, kar je prednostno, ali širi partnerstva na vzhodu. Geostrateška politika narekuje nujnost širitve, saj potrebujemo močno razširjeno Evropsko unijo, in tiste države, ki bodo pripravljene na vstop, bodo imele to priložnost. Mi na drugi strani Evropske unije se bomo pa trudili kot Slovenija, da jih na tej poti podpiramo.

Kako komentirate usklajenost ali neusklajenost zunanje politike in primer, ko se je zapletlo pri vabilu predsednice kitajskemu predsedniku?

Z obema predsednikoma dobro in korektno sodelujem, kar je moja dolžnost kot ministrica. Imam dolžnost in tako bomo delovali naprej, da koordiniramo vse obiske, mislim, da tudi po tem spodrsljaju smo se pogovorili ter nastavili, kako bomo delovali naprej. Tudi slovenska strategija zunanje politike poudarja, da mora vsaka odločitev, ki se bo sprejemala tudi v parlamentu, usklajena.

Je torej kitajski predsednik vabljen ali ne?

Kitajski predsednik ima odprto vabilo.

Zanima me še vaše mnenje glede interpelacija ministra Poklukarja. Kdo bi moral potegniti politično odgovornost v tej zgodbi, ki jo spremljamo?

Najprej želim kot sama, ker sem varovana oseba, izkoristiti priložnost in povedati, da sem s svojo ekipo varovanja izjemno zadovoljna.

Kar pa zadeva vprašanja okoli ministra Poklukarja, v stranki smo o tem že govorili, in tudi povedali, da naša podpora ni samoumevna. Zdi se, da je odprtih vprašanj več kot pa samih odgovorov, tako da moramo počakati na odgovore in potem se bomo v stranki odločili glede podpore.

Ali ste na pogovorih v vladi podprli imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja policije?

Imenovanje smo podprli, predvsem po tem, ko je strokovni del njegove ekipe predstavil, kako so potekali postopki, da se je vlada s postopki seznanila. Vendar ponavljam, organi morajo to izpeljati do konca.

Celotna oddaja: