Dan oboroženih sil spremljajo množični prodemokratični protesti. Nekateri poročajo o najmanj 114 smrtnih žrtvah. Časnik Irrawaddy pa poroča o 59 smrtnih žrtvah, med njimi naj bi bili tudi trije otroci, stari sedem, deset in 13 let. Po preverjanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo doslej ubitih 24 ljudi.

Portal Myanmar Now poroča o smrtnih žrtvah na območju Jangona, v mestu Mandalaj, v pokrajini Sagaing, v mestu Lashio na vzhodu države in pokrajini Bago.

V zgodnjih urah današnjega dne so bili v streljanju varnostnih sil na protestnike pred policijsko postajo v predmestju Jangona Dala ubiti najmanj štirje ljudje. Še deset jih je bilo ranjenih, poroča omenjeni spletni portal. V Jangonu je bilo po poročanju portala ubitih najmanj 24 ljudi.

"Danes je dan sramote oboroženih sil," je dejal predstavnik ene od skupin proti hunti, ki jo sestavljajo odstavljeni poslanci, Dr. Sasa. "Vojaški generali praznujejo dan oboroženih sil, potem ko so ubili več kot 300 nedolžnih civilistov," je povedal, na spletu poroča tiskovna agencija Reuters.

Pred današnjimi protesti je bilo od državnega udara na začetku februarja ubitih že 320 protestnikov, navaja mjanmarsko združenje za podporo političnim zapornikom (AAPP).

General Hlaing: "Vojska želi braniti demokracijo."

"Vojska želi seči v roke celotnemu narodu in braniti demokracijo," je medtem Min Aung Hlaing dejal v televizijskem prenosu ob dnevu oboroženih sil ‒ začetku mjanmarskega vojaškega upora proti japonski okupaciji leta 1945.

Na spominski slovesnosti tokrat ni bilo tujih predstavnikov ‒ z izjemo ruskega namestnika obrambnega ministra Aleksandra Formina. Vojaška hunta se je namreč zaradi aretacije državnega vrha in ubojev protestnikov znašla pod pritiskom mednarodne skupnosti. ZDA, Evropska unija in Združeno kraljestvo so uvedli sankcije.

"Rusija je pravi prijatelj," je dejal Hlaing. Moskva je v zadnjih letih okrepila sodelovanje z mjanmarsko vojsko, ki ji nudi usposabljanja in prodaja orožje. Hlaing je znova obljubil volitve, vendar ni predstavil časovnice.

Ponovil je trditev, da je vojska morala prevzeti oblast zaradi "nezakonitih dejanj" demokratično izvoljene voditeljice Aung San Su Či in njene stranke Nacionalna liga za demokracijo.

"Nasilna dejanja, ki prizadenejo stabilnosti in varnost ter s katerimi se postavljajo zahteve, so neustrezna," je po navedbah BBC-ja tudi opozoril protestnike.

Državna televizija je že v petek predvajala svarilo protestnikom: "Ljudje se morajo iz tragedije prejšnjih grdih smrti naučiti, da jim grozi strel v glavo ali hrbet."

Obsodbe nasilja iz tujine

Po podatkih Združenih narodov je današnji dan najbolj krvav od udara 1. februarja. "Nasilje je popolnoma nesprejemljivo in se mora takoj končati," so navedli.

Nasilje so obsodila tudi že diplomatska predstavništva Evropske unije, Združenega kraljestva in ZDA v Mjanmaru. "76. dan mjanmarskih oboroženih sil bo ostal zapisan kot dan terorja in sramote. Pobijanje neoboroženih civilistov, vključno z otroki, je neopravičljivo," je na Twitterju zapisalo veleposlaništvo EU-ja v Jangonu.

Tudi britansko veleposlaništvo v Mjanmaru je sporočilo, da so se mjanmarske varnostne sile "osramotile s streljanjem na neoborožene civiliste".

Obsodbam se je pridružilo tudi ameriško veleposlaništvo. "Varnostne sile pobijajo neoborožene civiliste, vključno z otroki, ljudi, za katere so prisegle, da jih bodo ščitile," so poudarili.