V petek so uporniki s puškami, palicami in doma izdelanimi bombami napadli 30 policijskih postaj in vojaško oporišče. Boji med vojsko in stotinami pripadnikov ljudstva Rohingja, sicer muslimanov, so se v severozahodni državi Rakine nadaljevali tudi v soboto, najhujši spopadi pa so potekali blizu večjega mesta Maungdav.

Odgovornost za napade oktobra in zdaj je prevzela Osvobodilna vojska Arakan Rohingja pod vodstvom karizmatičnega Ato Ulajem.

Zadnje nasilje pomeni stopnjevanje spopadov, ki trajajo od oktobra, ko se je mjanmarska vojska brutalno odzvala na manjši napad borcev ljudstva Rohingja. Na vojsko so leteli očitki o resnih kršitvah človekovih pravic, ubojih civilistov, posilstvih, požigih in drugih zlorabah. ZN je sporočil, da so bili morda storjeni zločini proti človečnosti. Voditeljica Mjanmara Aung San Su Či preprečuje preiskavo ZN-a.

Ofenziva ali vsesplošni upor?
Zaradi kaosa in nedostopnosti je podrobna ocena dogajanja težka, poznavalci pa kljub temu pravijo, da so zadnji napadi tako pogosti in razprostranjeni, da so bolj podobni gibanju oziroma vsesplošnemu uporu kot zgolj običajni ofenzivi upornikov. Tudi vojska ima težave z ločevanjem med borci in vaščani. "Vsi vaščani postanejo uporniki. Kar počnejo, je kot revolucija," je za Reuters dejal vir v vojski.

Vlada je sporočila, da je v državi Rakine evakuirala najmanj 4.000 nemuslimanov. Več tisoč muslimanov iz ljudstva Rohingja medtem želi prečkati mejo z Bangladešem. Od petka je po podatkih beguncev iz ljudstva Rohingja, ki živijo v začasnih taboriščih v sosednji državi, mejo prestopilo okoli 2.000 ljudi.

Mjanmarski minister za socialno varstvo Vin Mjat Aje je dejal, da bodo evakuirane prebivalce namestili v budističnih samostanih, vladnih poslopjih in policijskih postajah v večjih mestih. Reuters poroča, da minister ni znal predstaviti vladnega načrta za pomoč civilistom iz ljudstva Rohingja.

Apartheidski režim za pripadnike ljudstva Rohingja
Okoli 1,1 milijona muslimanov iz ljudstva Rohingja v pretežno budističnem Mjanmaru že leta trpijo razmere, podobne apartheidu, poroča Reuters. Nimajo državljanstva, država pa jim tudi močno omejuje gibanje. Pogosto se jih označuje za nezakonite priseljence iz Bangladeša, kamor iz Mjamnara bežijo že od zgodnjih devetdesetih let. V Bangladešu jih je zdaj okoli 400.000, tam pa jih obravnavajo kot državljane Mjanmara.