Bled gosti že 12. strateški forum, na katerem bo po napovedih organizatorjev tisoč udeležencev iz 70 držav, med njimi 15 zunanjih ministrov, razpravljalo o "novi realnosti" sveta, ki jo določata globalizacija in digitalizacija.

Med številnimi gosti je bila tudi Mogherinijeva, ki je poudarila, da je bila že pred 13 leti dana obljuba o prihodnosti Zahodnega Balkana v EU-ju, vse članice pa so to znova obljubile letos marca. "Moj osebni cilj je, da bomo po koncu mandata zdajšnje Evropske komisije čez dve leti videli praktičen, merljiv napredek vseh šestih partneric na Zahodnem Balkanu, s katerim bo njihova pot v EU nepovratna."

Mogherinijeva se zaveda, da to izreka po letu težav, globokih kriz v različnih delih regije, a je prepričana, da je treba vlagati v pozitivno dinamiko, ki obstaja. Ob tem je poudarila, da so kljub težavam vse partnerice v regiji presegle težave in nadaljevale napredovanje na poti v EU, predvsem tudi zato, ker to od njih zahtevajo državljani, zlasti mladi in podjetniki.

Vedo tudi, da lahko pri tem vedno računajo na Bruselj, na njegovo prijateljstvo in podporo ter pomoč. Visoka zunanjepolitična predstavnica je pozdravila nedavno nadaljevanje dialoga med Prištino in Beogradom, na katerem je videla, kot je dejala, obnovljeno odločenost, da strani obravnavata vsa odprta vprašanja.

Poudarila je, da je evropski način vlaganje v mir, sodelovanje, dobrososedske odnose, saj je tako bolje tudi evropskim državljanom. Izzivi so številni in težki, a je odgovornost EU-ja do njenih državljanov, da najde skupno osnovo in trdo dela za to, da jo uresniči, je dejala.

Mogherinijeva je spomnila na izjavo slovenskega predsednika Boruta Pahorja na današnjem odprtju blejskega strateškega foruma, da je bilo pred letom dni na forumu drugačno vzdušje glede EU-ja kot danes - govorilo se je o krizi in perspektivi, da se bo razpustila. "Danes vidimo, da nas svet potrebuje kot referenčno točko, da ohranimo multilateralno agendo, da ohranimo kooperativno vizijo zunanje politike," je dejala.

Arbitražni spor v ospredju
Slovenski premier je odprtje foruma izkoristil za opozorilo, da je Slovenija odločena uresničiti razsodbo arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med državama.

Slovenija ni edina soseda, ki ima s Hrvaško nerešeno vprašanje meje, med njimi je tudi Srbija, katere predsednica vlade Ana Brnabić je gostja strateškega foruma, kjer se je udeležila panela voditeljev. V pogovoru za STA je na vprašanje, kaj sporoča Hrvaška tudi drugim državam v regiji s tem, da zavrača implementacijo razsodbe arbitraže o meji s Slovenijo, dejala, da se Srbija v to odprto vprašanje med državama ne želi vmešavati, "saj spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost drugih držav", tako kot želi, da spoštujejo tudi njeno.

"Konec koncev sta tako Slovenija kot Hrvaška članici Evropske unije in to bi se moralo rešiti na najboljši in najhitrejši način med dvema članicama EU-ja," je dejala. Prepričana pa je, da bosta državi našli soglasje in da bosta spoštovali medsebojne pravice.

Srbija in Hrvaška pa bosta glede svojih odprtih vprašanj o meji sedli za mizo in upa, da jima bo prek dialoga uspelo najti načine, ki bodo hitreje uresničljivi, kot je bila arbitraža med Slovenijo in Hrvaško. Ni pa izključila niti možnosti mednarodne arbitraže, če bi se seveda Srbija in Hrvaška za to dogovorili.

Izjemen napredek Slovenije
Gost foruma je tudi generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Jose Angel Gurria, ki mu je Cerar v pogovoru zagotovil, da bo Slovenija nadaljevala strukturne reforme za povečanje produktivnosti in zagotovitev stabilnosti javnih financ na dolgi rok.

Po oceni generalnega sekretarja OECD-ja Gurrie je Slovenija trenutno v zelo dobrem položaju, saj gospodarstvo okreva, raste in zaposluje, visoka je gospodarska rast, znižuje se javni dolg. Med izzivi so predvsem rast produktivnosti, nove naložbe ter izboljšave poslovnega okolja, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Cerar je v pogovorih z Gurrio poudaril, da Slovenija resno in odgovorno jemlje priporočila OECD-ja, ki sicer v svojih poročilih ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih treh letih dosegla izjemen napredek, so poudarili v sporočilu za javnost iz Cerarjevega kabineta.

"Posebej me veseli, da OECD vidi širše in v svojih priporočilih ne zasleduje zgolj cilja višje gospodarske rasti same po sebi, temveč v kontekstu dvigovanja ravni kakovosti življenja ljudi. To je tudi moj cilj in cilj moje vlade. Ponosen sem na to, da Slovenija še vedno velja za socialno državo z nizko stopnjo neenakosti. Tudi v tem sledimo politikam OECD-ja," je poudaril premier Cerar.

Konflikte je treba preprečevati
Prihodnji predsedujoči Generalni skupščini ZN-a, slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, je dejal, da mora mednarodna skupnost narediti več za preprečevanje konfliktov.

Lajčak bo enoletno predsedovanje Generalni skupščini prevzel 19. septembra, ko se bo v New Yorku začela splošna razprava ob začetku letnega zasedanja. Med svojimi prioritetnimi nalogami je poudaril mir in preprečevanje konfliktov, predvsem z diplomatskimi sredstvi.

Letošnje zasedanje bo po njegovih besedah zelo posebno, saj bo prvo za novega generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, pa tudi na primer za predsednika ZDA in Francije Donalda Trumpa in Emmanuela Macrona.

Kot je dejal, so pričakovanja od zasedanja velika, tudi zato, ker bodo na dnevnem redu reforme ZN-a - reforma Varnostnega sveta ZN-a, povečanje vloge Generalne skupščine, reforma upravljanja svetovne organizacije in reforma razvojne agende.

Med glavnimi temami zasedanja bodo tudi migracije, ki so po Lajčakovih besedah eden glavnih izzivov današnjega časa. Do konca septembra morajo pripraviti dokument z naslovom globalna pogodba o varnih in regularnih migracijah, kar bo velik izziv, je napovedal.

Priložnost za pogovore
Naslov letošnjega foruma, ki ga skupaj organizirata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost, je Nova realnost. Kot je pojasnil generalni sekretar BSF-ja Peter Grk, nova realnost pomeni, da se zaradi digitalizacije in globalizacije stvari zdijo bližje, pomembnejše, bolj del našega življenja in naše nove resničnosti. S to percepcijo, ki se zelo hitro spreminja, prihaja tudi do drugačnega razumevanja stvari.

Na forumu bodo skozi panele poskušali predstaviti glavne teme, ki so ta čas v ospredju zanimanja mednarodne javnosti, ter ponudili razmislek, kako se spopasti s to novo realnostjo oziroma kako se bomo nanjo prilagodili in jo usmerjali.

Foruma se bo po napovedih organizatorjev udeležilo tisoč gostov iz 70 držav, med njimi 15 zunanjih ministrov.

Ob robu foruma bo priložnost tudi za dvostranske pogovore. Zunanji minister Erjavec se bo med drugimi srečal s Timmermansom in Mogherinijevo, ne pa tudi s hrvaško kolegico Marijo Pejčinović Burić, saj, kot je dejal, ne vidi smisla v srečanju, dokler Hrvaška vztraja pri zavračanju arbitražne sodbe.