Proruski socialisti so dali na svoje plakate kar ruskega predsednika Vladimirja Putina med pogovorom z vodstvom njihove stranke. Foto: Reuters
Proruski socialisti so dali na svoje plakate kar ruskega predsednika Vladimirja Putina med pogovorom z vodstvom njihove stranke. Foto: Reuters
Nicolae Timofti
Predsednik države Nicolae Timofti je svoj glas že oddal. Foto: Reuters

Na volitvah 3,5 milijona volivcev izbira svoje predstavnike v 101-članski parlament, v katerem se za stolčke poteguje 25 strank. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, jih bo šestodstotni parlamentarni prag preseglo pet. Volišča se bodo zaprla ob 21.00 po tamkajšnjem času, takrat bodo znani tudi izidi vzporednih volitev. Za varnost skrbi 4.000 policistov. Prebivalci separatistične pokrajine Pridnestrje, ki jo podpira Moskva, na volitvah ne sodelujejo.

Po javnomnenjskih raziskavah nekoliko bolje kaže proevropskemu taboru, še posebej po tem, ko je sodišče v Kišinjevu tik pred volitvami v četrtek prepovedalo sodelovanje proruski stranki Patria (Domovina) razvpitega poslovneža Renata Usatiija, ki so ji javnomnenjske raziskave napovedovale okoli 15 odstotkov glasov. To potezo je Moskva ostro kritizirala.

Največ glasov naj bi Moldavci namenili komunistom priljubljenega nekdanjega predsednika Vladimirja Voronina, ki se jim obeta od 14 do 21-odstotna podpora. Ker so zmerni in dopuščajo sodelovanje tako z EU-jem kot Rusijo, bi po mnenju strokovnjakov lahko sodelovali tako v proevropski kot v proruski koaliciji, tako da bodo verjetno predstavljali jeziček na tehtnici in odločilno vplivali na to, po kateri poti bo šla država.

Proevropske stranke naj bi skupno zbrale do 40 odstotkov glasov. Liberalnodemokratska stranka pod vodstvom nekdanjega premierja Vlada Filata naj bi dobila od 14 do 18 odstotkov glasov, Demokratska stranka od 11 do 13, liberalci pa od sedem do devet odstotkov. Od sedem- do devetodstotno podporo si po javnomnenjskih raziskavah lahko obetajo tudi proruski socialisti.

Volitve med drugim opazuje več kot 300 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), pa tudi delegacija Evropskega parlamenta pod vodstvom evropskega poslanca iz Slovenije Igorja Šoltesa (Zeleni/Verjamem).

Podpisali sporazum z EU-jem
Prebivalci nekdanje sovjetske republike, ki leži med Ukrajino in Romunijo, so se več let zavzemali za evropsko usmeritev Moldavije. A trenutno vladajoča prozahodna koalicija, ki je prišla na oblast po predčasnih volitvah leta 2009, se je izkazala za nestabilno, pretresali pa so jo korupcijski škandali, ki so omajali zaupanje volivcev. Iz razočaranja se Moldavci tako znova bolj obračajo proti Rusiji.

Položaj tako močno spominja na dileme sosednje Ukrajine, tako da ima v tem smislu odločitev Moldavcev za vzhod ali zahod še toliko večjo težo. Tudi Moldavija je namreč, tako kot Ukrajina, podpisala dogovor o sodelovanju z Evropsko unijo, s tem pa se znašla pod močnim pritiskom Rusije. Moskva je nato tudi blokirala uvoz kmetijskih proizvodov iz Moldavije, ki v Rusijo izvaža predvsem vino, meso, sadje in zelenjavo.