Jenny Curpen se je z Madsenom poročila 19. decembra, zaradi česar je zdaj po lastnih besedah deležna številnih sovražnih sporočil.

49-letni Madsen je bil aprila 2018 obsojen zaradi spolnega napada in umora Wallove avgusta 2017, ki so jo nazadnje videli, ko se je vkrcala na Madsenovo podmornico, saj je pisala reportažo o njem. Dele njenega razkosanega trupla v obteženih plastičnih vrečkah so potapljači najdevali v naslednjih mesecih.

Sodniki so povedali, da je bil umor Wallove "nadpovprečno brutalen". Madsen je priznal, da je truplo razkosal in vrgel čez krov podmornice, a trdil, da je umrla v nesreči na podmornici, ki jo je sam zgradil.

Madsen kazen prestaja v zaporu Herstedvester blizu Københavna, svoj novi zakonski status pa je potrdil na svoji strani na Facebooku. "Ne bom imel dostopa do spleta, da bi lahko prejemal in se odzival na vaša sporočila. Če bi še vedno radi komunicirali, pa mirno stopite v stik prek Facebooka z Jenny Curpen," je zapisal v petek.

Curpenova živi v finskem mestu Salo s kolegom Aleksejem Devjatkinom, prav tako ruskim političnim izgnancem, s katerim ima dva majhna sinova.

"Spoznala sem pravega Petra"

Curpenova, nekoč novinarka, se danes označuje za umetnico. Kot je zatrdila za BBC, je njen zakon z Madsenom pristen, ne le del "umetniškega projekta", naslovljenega To ni Peter, ki smo ga poznali, ki ga je napovedala že pred poroko.

Kot je povedala, je navdih za naslov projekta dobila iz pogovorov z Madsenovimi nekdanjimi prijatelji in simbolizira način, kako ga družba po zločinu demonizira.

"Moj mož je zagrešil grozljiv zločin in je bil za to kaznovan. A ker sem ga spoznala takega, kot res je, mi to daje pravico, da rečem, da imam veliko srečo, da sem poročena z najlepšo, najbolj pametno, nadarjeno, predano in empatično osebo vseh časov. Moj mož je ena od dveh žrtev svojega zločina, da je še živ, pa je zanj že dovolj velika kazen," je zapisala v nedeljo.

Na Facebookovi strani Rusinje je videti tudi kovinsko oznako iz enega od obiskov v zaporu in košček papirja z delom naslova zapora.

Curpenova se je pritožila, da je prejela "na tisoče čudnih, butastih, absurdnih in agresivnih komentarjev, sporočil in groženj fizične narave od številnih t. i. normalnih, poštenih ljudi".

Delala za opozicijski medij

Curpenova je pred leti delala za Grani.ru, rusko opozicijsko novičarsko spletno stran, ki so jo oblasti prepovedale. Z Devjatkinom so ju aretirali leta 2012, potem ko sta se udeležila protestov skrajno levih opozicijskih Nacionalnih boljševikov.

Stranka, ki jo vodi Eduard Limonov, je del skupine Druga Rusija, ki goreče nasprotuje predsedniku Vladimirju Putinu. Limonov je znan po svojih ultranacionalističnih nazorih in je bil zaradi obtožb terorizma v zaporu skoraj dve leti.

Curpenova je z Devjatkinom zbežala iz Rusije sprva v Ukrajino, od tam pa na Finsko, kjer so jima odobrili politični azil.

Svojemu umetniškemu projektu o Madsenu je stopila v bran v manifestu, v katerem je zapisala: "S podpiranjem krivega, s tem, da ga kličemo prijatelj, razbijemo 'normalnost' na koščke, razširimo simbolni kapital kulture in sodelujemo pri kulturnem terorizmu, ki je v bistvu edina resnično učinkovita oblika miroljubnega odpora."

Curpenova pravi, da je projekt lansirala sredi leta 2018, a je kmalu ugotovila, da "potrebuje določeno sodelovanje s samim Petrom", zato sta jeseni istega leta začela osebno komunicirati. Madsen se je od svoje prve žene ločil po svoji aretaciji leta 2017.

Kot poroča danska spletna stran BT, je Madsen začel iskati dopisovalce avgusta 2018, že v času svojega sojenja pa je imel tri občudovalke, ki so ga podpirale tudi med prizivnim postopkom.

Nacionalistična Danska ljudska stranka (DPP) zahteva strožje omejitve pri zaporniških obiskih Madsena in drugih, ki prestajajo kazni zaradi najhujših zločinov.