"Za nas takšni ultimati niso sprejemljivi in ne bomo sodelovali na takih vrhovih," je povedal namestnik zunanjega ministra Mihail Galuzin. Kritični so namreč do tega, da bi se tudi na drugem vrhu predvidoma razpravljalo le o načrtih za mir ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ne pa tudi o drugih pobudah, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Galuzin se je s tem odzval na poročanje ameriške tiskovne agencije Bloomberg, da naj bi si Ukrajina aktivno prizadevala za drugo mirovno konferenco, na kateri pa bi tokrat sodelovala tudi Rusija. Predvidoma bi jo organizirali še pred predsedniškimi volitvami v ZDA novembra, saj bi bila podpora Kijevu ob morebitni zmagi republikanca Donalda Trumpa negotova.
Prvi mirovni vrh je junija letos organizirala Švica na prošnjo Kijeva. Na srečanju niso razpravljali o konkretnih mirovnih pogajanjih, Ukrajina pa je želela predvsem mobilizirati mednarodno podporo.
Okoli 80 držav, vključno s Slovenijo, se je v sklepni izjavi konference zavezalo k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino. Med podpisnicami izjave ni bilo več vplivnih držav, kot so Indija, Indonezija, Savdska Arabija ali Južna Afrika.
Kitajska, ki je v preteklosti predstavila lastno pobudo za mir v Ukrajini, se vrha sploh ni udeležila, saj je presodila, da je tovrstno srečanje brez sodelovanja Moskve nesmiselno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje