V skladu s četrtkovo odredbo bo imel Mursi zdaj absolutno končno besedo v državi, saj njegovega sklepa ne bo moglo preklicati ne vrhovno, ne ustavno sodišče, ne parlament. Hkrati s povečanjem pooblastil je Mursi odstavil generalnega državnega tožilca, ki je bil na tem mestu še iz časa nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka.

Prav primerjava z Mubarakom je tisto, kar liberalna in sekularna opozicija največkrat očita Mursiju, ki je predsedniško mesto prevzel junija letos ob podpori Muslimanske bratovščine. Nosilci ljudske vstaje, ki je odnesla Mubaraka, mu očitajo, da je izdal revolucijo, medtem ko so ga nekateri označili za "novega faraona".

V izjavi za javnost so v nedeljo iz predsednikovega kabineta sporočili, da je odredba nujna, saj bodo le tako lahko na odgovornost poklicali tiste, ki so odgovorni za korupcijo in druga kazniva dejanja v prejšnjem režimu in v prehodnem obdobju. Poudarili so, da gre za začasen ukrep, in izrazili pripravljenost na sodelovanje z vsemi stranmi, da bi zbližali stališča glede ustave.

Osnutek ustave bi moral biti predstavljen decembra, vendar je Mursi z odredbo ustavodajni skupščini za dva meseca podaljšal rok za pripravo predloga ustave.

Egiptovski pravosodni minister Ahmed Meki je v nedeljo začel posredovanje med predstavniki izvršilne in sodne oblasti, kar je prvi znak vladnih namer, da reši zaplet, ki grozi, da bo najbolj poseljeno arabsko državo pahnil v novo krizo. Državna televizija je poročala, da je Meki, ki ima nekaj zadržkov do Mursijeve odredbe, organiziral sestanek na sedežu vrhovnega sodišča.

Egiptovski vrhovni sodni svet, ki je Mursija obtožil "do zdaj še nikoli videnega napada na neodvisnost sodstva in njegovih odločitev" ter ga pozval k preklicu odločitve, je v nedeljo sodnike pozval, naj nadaljujejo delo kljub pozivu k stavki.

Zaradi spornih Mursijevih odločitev je namreč vplivno združenje egiptovskih sodnikov v soboto zaposlene na sodiščih in tožilstvih po vsej državi pozvali k stavki. Od predsednika so tudi zahtevali, naj umakne svojo odredbo in prekliče odstavitev generalnega tožilca.

Povečanje predsedniških pooblastil Mursiju je sprožilo val ogorčenja v Egiptu: po sodnikih so se s protestnim pismom oglasile še nevladne organizacije.

"Smrtonosni udarec za pravosodje"
22 različnih skupin, ki jim je skupno predvsem zavzemanje za človekove pravice in sodelovanje v revoluciji ob strmoglavljenju Mubarakovega režima, je podpisalo obsodbo Mursijeve poteze, ki si je z dekretom podredil pravosodno oblast. "Predsednik države je zadal smrtonosni udarec egiptovskemu pravosodju," so poudarile nevladne organizacije.

Vodilni opozicijski voditelj Mohamed El Baradej je sporočil, da "se z gospodom Mursijem ne da imeti nobenega dialoga, dokler velja ta dekret".

Po četrtku so v Kairu potekali že trije protesti proti dekretu in za njegovo uveljavitev. Muslimanska bratovščina, katere Stranka svobode in pravičnosti uživa absolutno večino v parlamentu, je pripravila shode v podporo Mursiju po vseh večjih egiptovskih mestih.

Islamistično gibanje, ki si vse od uspešne revolucije prizadeva prepričati mednarodno skupnost, da je zmerno in je zavezano demokraciji, je za torek napovedalo pohod milijona ljudi, ki bo na trgu Abdin v Kairu.