Vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden je mrtev že leto in pol, vojna v Iraku se je za ZDA končala in Američani čakajo tudi na konec vojne v Afganistanu. Na stroge varnostne ukrepe so se že navadili in pred predsedniškimi volitvami jih terorizem in varnost tokrat ne zanimata toliko kot gospodarski položaj.

Spoštovanja ni nikoli preveč
Oba kandidata na novembrskih predsedniških volitvah, demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney, na današnji dan nisat imela predvolilnih zborovanj, govorov ali drugih nalog, ki bi bile v nasprotju z duhom enotnosti Američanov, ko gre za 11. september. Po televiziji tudi ni bilo mogoče videti njunih volilnih oglasov. "Obe ekipi morata biti izredno previdni, da bosta pokazali dovolj spoštovanja do tega dne, in ne bosta dajali vtisa, da nacionalno tragedijo izkoriščata v politične namene," je dejal Bill Galston, nekdanji svetovalec Billa Clintona.

Obama in Romney na slovesnostih
Obama je s prvo damo Michelle na južni trati Bele hiše z minuto molka počastil spomin na žrtve, nato pa sta se odpravila na spominsko slovesnost v Pentagon in pozneje še v vojaško bolnišnico Walter Reed.

Podpredsednik Joseph Biden je obiskal Shanksville v Pensilvaniji, kjer spominske slovesnosti potekajo že od sobote, republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney pa namerava obiskati 4.000 pripadnikov nacionalnih gard na konferenci v Nevadi. V New Yorku bo Belo hišo zastopala ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano.

Kakšna bo usoda muzeja?
Kot vedno je bila največja slovesnost v New Yorku. Družinski člani so brali imena žrtev vseh štirih napadov leta 2001 in imena osmih žrtev terorističnega napada na WTC leta 1993. Zazvonili so cerkveni zvonovi, ob mraku pa bodo prižgali reflektorja v spomin na porušeni stolpnici. Medtem ko je bil lani slavnostni govornik predsednik Obama, tokrat govora ni imel noben politik.

Newyorško slovesnost ob 11. septembru kalijo spori med newyorškim županom Michaelom Bloombergom ter guvernerjema New Yorka Andrewom Cuomom in New Jerseyja Chrisom Christijem glede financiranja muzeja 11. septembra, ki ga gradijo pod spominskim parkom poleg nove stolpnice WTC1. Muzej za tokratno obletnico še ne bo odprt, morda pa niti za naslednjo.

Obama za nekaj odstotkov v prednosti
Za obema strankama sta že konvenciji, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da so bili govori Clintona, zakoncev Obama in podpredsednika Bidna prepričljivejši od govornikov na republikanski konvenciji, saj je Obama prednost pred izzivalcem nekoliko povečal. Anketa televizije CNN tako Obami daje 52-odstotno podporo, Romneyju pa 46-odstotno. Republikanska anketa je obema kandidatoma dajala 48 odstotkov podpore, zaznala pa je tudi svobodnjaškega kandidata Garyja Johnsona, ki ga podpirajo trije odstotki volivcev.

Po Gallupovi raziskavi pa ima prvi temnopolti predsednik ZDA 49 odstotkov podpore, bogati poslovnež Romney pa 44 odstotkov. Za Obamo najboljša novica pa je v ponedeljek objavljena anketa Rasmussen, ki mu prvič po nekaj tednih daje prednost pred Romneyjem. Za Obamo bi po Rasmussenu volilo 50 odstotkov volivcev, za Romneyja pa 45 odstotkov. Vse tri ankete zajemajo ljudi, ki se nameravajo udeležiti volitev 6. novembra.

Zbiranje denarja v polnem teku
Obamova kampanja je prav tako oživela glede denarja. Potem ko ga je Romney tri mesece zapored prehiteval po količini zbranega denarja, je Obama avgusta zbral 114 milijonov dolarjev, Romney pa 111,6 milijona dolarjev. Obami je uspelo najti tudi 317.000 ljudi, ki so mu denar prispevali prvič. To je denar, ki gre neposredno kampanji, sicer pa je v igri še na stotine milijonov dolarjev, ki jih za kandidata porabljajo posebni odbori za politično akcijo. Ti se s kampanjo ne smejo usklajevati, sicer pa lahko plačujejo za oglase, ki so večinoma negativni do nasprotnega kandidata.