Volitve so se najprej začele na otočju Saint-Pierre in Miquelon na atlantski obali Kanade, nato pa se bodo volišča odprla na drugih čezmorskih območjih, kot sta Guadeloupe in Martinique. Svoj glas bodo oddali tudi francoski državljani v ZDA in Kanadi, največ jih bo v kanadskem Montrealu - okoli 44.000. Francoski volivci lahko volijo v vseh večjih mestih ZDA, vključno z New Yorkom in Washingtonom.

Večina francoskih volivcev pa bo svoj glas oddala v nedeljo, ko se bodo volišča odprla ob 8. uri, zaprla pa ob 20. uri. Nato bodo znani izidi.

Javnomnenjske raziskave so zmagovalcu prvega kroga volitev - kandidatu opozicijskih socialistov Francoisu Hollandu - napovedovale tesno zmago pred zdajšnjim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Kampanja pred volitvami se je končala v petek opolnoči, ko se je začel volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč.

Kupčkanje za položaje?
Hollanda je v četrtek podprl tudi sredinski kandidat na prvem krogu volitev, Francois Bayrou. Le Figaro poroča, da naj bi mu Hollande v zameno za podporo obljubil položaj predsednika nacionalne skupščine. Ta položaj naj bi bil prvotno namenjen nekdanji partnerici Hollanda, Segolene Royal, sicer predsedniški kandidatki iz leta 2007.

Kljub obetajočim napovedim pa je Hollande previden, saj se mu je Sarkozy v preteklih dneh kar približal. "Če se morajo Francozi odločiti, naj bo njihova odločitev jasna in prepričljiva, tako da bo lahko zmagovalec verodostojno deloval," je Hollande dejal za radio RTL. Medtem ko je Sarkozy soboto preživel v zasebnem kdogu svoje družine, se je Hollande odpravil na tržnico ter veliko časa preživel med ljudmi, se s podporniki rokoval in priznal, da je nemiren.

Široka pooblastila predsednika
Kdor koli bo zasedel predsedniški položaj, bo imel široka pooblastila. Francoskega predsednika namreč označujejo za najvplivnejšega voditelja kakšne države v Evropi, saj vodi vlado, imenuje premierja, po ustavi lahko tudi razpusti parlament in razpiše nove volitve. Tudi zunanja in varnostna politika spadata v njegove pristojnosti. Kot vrhovni poglavar vojske odloča o jedrski oborožitvi.