Voditelji so se tudi strinjali, da mora Grčija sprejeti nekaj težkih odločitev.

Voditeljem G7 se ni uspelo sporazumeti o konkretnih zavezah za boj proti podnebnim spremembam. Kljub trudu nemške kanclerke Angele Merkel so razlike med Evropo in drugimi državami prevelike. Voditelji pa so se dogovorili, da bodo podprli cilj omejitve globalnega segrevanja v tem stoletju na do dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim časom in da bodo do konca stoletja izkoreninili uporabo fosilnih goriv.

"Vemo, da v stoletju potrebujemo dekarbonizacijo svetovnega gospodarstva," je dejala Merklova, ki pa je priznala, da konkretnih zavez še ni, tako, da bo treba te skleniti na decembrski podnebni konferenci ZN-a v Parizu.

Ohranitev sankcij proti Rusiji
Voditelji G7, med katerimi že tretjič ni bilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so se strinjali z ohranitvijo sankcij proti Moskvi, dokler se ne vzpostavi popolna prekinitev ognja na ukrajinskem vzhodu. "Lahko okrepimo sankcije, če bodo razmere to zahtevale," je po vrhu povedala Merklova. V sklepni izjavi so voditelji zatrdili, da bodo sankcije začeli odpravljati, če se bo začel ustrezno uveljavljati februarja v Minsku sklenjen dogovor o prekinitvi ognja med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko.

Obama je ruskega predsednika Putina pozval, naj se v ukrajinski krizi drži dogovora iz Minska. Ob tem je izrazil upanje, da Zahodu ne bo treba zaostriti ukrepov proti Rusiji. Dodal pa, da na "tehnični" ravni" že potekajo razprave o morebitnih dodatnih ukrepih proti Moskvi. Obama je Putinu še očital, da s svojim ravnanjem v Ukrajini poskuša znova obuditi "slavo sovjetskega imperija".

Zmanjkuje časa za Grčijo
Merklova je po vrhu izpostavila grško dolžniško krizo in posvarila, da zmanjkuje časa za sklenitev dogovora med Grčijo in mednarodnimi upniki o nadaljevanju finančne pomoči. "Vsak dan šteje. Veliko časa več ni," je posvarila.

Po Obamovih besedah morajo Grki sprejeti težke odločitve, ki pa bodo dolgoročno dobre, da državo rešijo pred bankrotom in morebitnim izstopom iz evroobmočja. Sočasno je obe pogajalski strani - mednarodne upnike in grško vlado - pozval k ustrezni prilagodljivosti, da se doseže dogovor.

Za boj proti IS-ju
Ameriški predsednik je po vrhu še izkoristil priložnost, da je pozval k okrepljenemu boju proti skrajni Islamski državi (IS), predvsem v Iraku. Po njegovem mnenju je treba izuriti še veliko več iraških vojakov in jim zagotoviti ustrezno orožje, da se bodo lahko uspešno bpjevali proti džihadistom. ZDA in Velika Britanija sta ob tem Iraku ponudili orožje in inštruktorje.

Voditelji G7 so se dotaknili tudi nemirne Libije. Sovražne strani v Libiji so pozvali k pogumnim političnim odločitvam na mirovnih pogovorih pod okriljem ZN-a. "Čas za spopade je minil, prišel je čas za drzne politične odločitve," so zapisali voditelji držav G7 in libijsko politično vodstvo pozvali k uspešnemu končanju pogajanj in oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Libija, ki se že od padca avtoritarnega voditelja Moamerja Gadafija leta 2011 utaplja v kaosu, saj se za oblast spopadajo rivalske milice, ima dve vladi in dva parlamenta, odkar so avgusta lani milice s podporo islamistov zavzele Tripoli.

Na dvodnevnem vrhu so voditelji še podprli prizadevanja za boj proti davčnim utajam nekaterih mednarodnih družb ter se zavzeli za pošten in moderen mednarodni davčni sistem ter samodejno izmenjavo informacij o čezmejnih davčnih odločbah.