16 mesecev prikazovanja cen v dveh valutah ni zadostovalo, da bi se na Hrvaškem navadili na evro. Po raziskavi katedre za psihologijo na filozofski fakulteti v Zagrebu je konec novembra 47 odstotkov prebivalcev cene v evrih še vedno preračunavalo v kune.

Največje težave jim povzroča vrednost centov, potrošniki težko ocenijo, za koliko se je neki izdelek dejansko podražil, pojasnjuje Ana Knežević iz Združenja potrošnikov. Zato so prosili vlado, naj obdobje dvojnega prikazovanja cen podaljša, a njihov predlog ni bil sprejet. Hrvaška je imela od vseh članic evrskega območja najdaljši prehodni rok. Dvojno prikazovanje cen v prihodnje sicer ni prepovedano.

"Za zdaj bomo pustili, tako kot je, kune in evre. Cenikov ne bomo znova spreminjali," pojasnjuje lastnica slaščičarne Žaklin Troskot. Dvojne cene bodo tako ohranili nekateri gostinci, vsaj dokler ne bodo tiskali novih cenikov.

Hrvati naj bi imeli "v nogavicah" še 4,66 milijarde kun oziroma 618 milijonov evrov. Od 1. januarja jih lahko za evre zamenjajo le še v Hrvaški narodni banki.