Namen novega zakona o pomorskem dobrem in morskih pristaniščih nikakor ne pomeni privatizacije pomorskega dobrega ali onemogočanje državljanov, da ga uporabijo, prav tako pa ne omogoča zlorab pomorskega dobrega, je zagotovil minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković.

Dodal je, da so zakon nazadnje spremenili leta 2003, novi zakon pa je v pripravi že 20 let. Ob tem je poudaril, da predlog zakona še ni bil v javni razpravi, ampak gre za načrt delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz pomorstva ter predstavniki ministrstva in državnega tožilstva.

Butković je izpostavil, da je predlog zakona prišel v javnost pred javno razpravo in da so se ob tem "pojavile napačne interpretacije nekaterih ljudi, ki zadnjih nekaj dni zlorabljajo načrt tega zakona in navajajo, da bodo sledili morebitno zaračunavanje plaž, ograjevanje plaž, privatizacija, čeprav o tem ni govora".

"Nasprotno, z novim zakonom bomo dali pooblastila posameznim lokalnim samoupravam, da, ko govorimo o plažah, sami na svojem območju, skozi načrt upravljanja pomorskega dobrega, določijo namen plaže," je dejal. Dodal je, da je treba počakati na javno razpravo, in pozval mesta, občine in županije, naj se vključijo vanjo.

Županja Supetra kritična

Ivana Marković, županja Supetra, mesta na Braču, ki je že več let v sporu s hoteli Svpetrvs zaradi nepremičnin, ki so v javni funkciji, Svpetrvs pa zanje trdi, da jih je kupil s hotelom, predlog zakona razume drugače. V pogovoru za hrvaški časopis Večernji list je opozorila, da bo novi zakon omogočil privatizacijo, ograjevanje in plačilo vstopa na javne plaže.

"V 11. členu uvajajo neverjetno stvar, da se uporaba morskega dobrega lahko za določen čas omeji ali izjemoma izključi iz koncesij. To moramo povezati s členom 87, ki uvaja pojem urejene morske plaže, kar so plaže pred hoteli, kampi, turističnimi naselji ter morske plaže za posebne namene. V 89. členu piše, da so plaže hotelov, kampov in turističnih naselij urejene morske plaže, ki so skupaj z zgrajenimi turističnimi vsebinami zunaj meje morskega dobrega," je pojasnila za Večernji list.

To po njenem mnenju pomeni, da vsi hoteli, letovišča in kampi, ki imajo svoje posesti ob pomorskem dobrem, del plaže, ki je pred njimi, lahko razglasijo za plažo hotela in jo izključijo iz splošne rabe, po 2. členu pa uvedejo njeno ograjevanje in zaračunavanje za uporabo.

Marković meni, da ni dobra niti odločitev o večjih pooblastilih lokalnih samouprav. "Kaj se bo zgodilo, če bo vsaka lokalna samouprava določala, ali bo neka plaža javna, hotelska in podobno? Mislim, da lokalne samouprave znajo upravljati svoje pomorsko dobro, a mora obstajati nadzor," je opozorila. "Podpiram to, da se uredi stanje v pomorskem dobrem, a ne na tak način. Ne moremo vsega gledati skozi prizmo denarja, tako da zapiramo morske plaže, da bodo omejene za ljudstvo, to ne pride v poštev."

Na omejevanje splošne rabe pomorskega dobrega, ki ga prinaša novi predlog zakona, so v sredini avgusta prvi opozorili v gibanju Pokret otoka. Takrat so na vlado naslovili odprto pismo, v katerem so pozvali k premisleku in posvetu.