Komisija je ukrepala po tem, ko je madžarska vlada premierja Viktorja Orbana aprila odločila, da bo iz zaporov izpustila obsojene tihotapce ljudi in jim dala tri dni časa, da zapustijo državo.

Madžarska je takrat ukrep utemeljila s prenapolnjenostjo zaporov, v katerih je bilo 13 odstotkov zapornikov tujcev, in sicer 2600 iz 73 držav. To je označila kot preveliko breme za davkoplačevalce.

Z uprave madžarskih zaporov so danes sporočili, da so izpustili 1468 tujih zapornikov, ki so bili obsojeni zaradi tihotapljenja ljudi.

Namestnik notranjega ministra Bence Retvari je dejal, da so bili k omenjenemu ukrepu prisiljeni, češ da "Bruselj ne prispeva k pokrivanju stroškov zaščite meja, ampak kaznuje Budimpešto, ko so zapori prenapolnjeni".

Maja je Madžarska iz zaporov izpustila 777 ljudi, pretežno državljanov Romunije, Ukrajine in Srbije, obsojenih tihotapljenja ljudi.

Evropska komisija je opozorila, da Budimpešta ni vzpostavila nobenega sistema nadzora, ali bodo izpuščeni tihotapci kazni do konca prestali v domovini. Madžarska ima zdaj dva meseca časa, da pojasni, kako bo obravnavala skrbi Bruslja, ali pa bo komisija pripravila tožbo proti njej.

Zaradi odločitve sosede je bila še posebej razburjena Avstrija, ki je v strahu pred prihodom tihotapcev maja okrepila nadzor na mejah z Madžarsko.

Madžarska je sicer pogosto v sporu z Evropsko komisijo.

Junija je Sodišče EU-ja razsodilo, da je Madžarska kršila pravo EU-ja, ker je z zakonom med pandemijo covida-19 onemogočila ljudem, da bi na Madžarskem zaprosili za azil.