Miklos Ligeti, vodja pravnih zadev pri omenjeni organizaciji, je za portal Euronews pojasnil, da so pred volitvami, ki bodo v nedeljo, opazili nastanek že 14 takšnih strank. Po madžarskih zakonih vsaka nova politična stranka potrebuje najmanj 27 kandidatov za poslanski sedež. Če ji uspe sestaviti tak seznam, že dobi dostop do državnega denarja, v zameno pa stranki ni treba predložiti nobenih računov ali dokazil, v kakšne namene so bila ta sredstva porabljena. Za vsakega kandidata, ki je dejansko izvoljen v hram demokracije, pa država primakne še več denarja.

Za tri odstotke volivcev skupaj dobile 12 milijonov evrov
Ligeti je pojasnil, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2014 stranka, ki je imela minimalno zahtevano število kandidatov, torej 27, prejela 600 milijonov forintov, kar je pri trenutni menjalni vrednosti okoli 476.000 evrov. Da se posameznik znajde na kandidatni listi, potrebuje podpise podpore 500 državljanov, a strokovnjaki menijo, da se da te podpise tudi ponarediti ali prenesti s seznamov drugih kandidatov. Neprave stranke so tako na volitvah leta 2014 skupaj prejele več kot 12 milijonov evrov javnih sredstev.

"Seznam stroškov takšnih lažnih strank običajno vsebuje le dve ali tri vrstice, tako da nudi le malo ali nič informacij o tem, zakaj so državna sredstva dejansko porabili," opozarjajo pri TI-ju in dodajajo, da ne gre pri tem le za goljufanje madžarskih davkoplačevalcev za več milijonov evrov, ampak ima vse skupaj tudi politični vidik.

Jeziček na tehtnici pri dvetretjinski podpori
Čeprav so lažne stranke leta 2014 skupaj osvojile le tri odstotke glasov, je bil prav njihov delež odločilen za to, koliko moči in vpliva ima vladna koalicija v parlamentu. Daleč najmočnejša stranka v parlamentu je stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, ki je skupaj s koalicijsko partnerico KDNP leta 2014 dobila 66,83 odstotka glasov. S tem so si zagotovili dvetretjinsko večino v parlamentu, kar jim daje moč za sprejemanje najpomembnejših zakonov in tudi ustave. Brez lažnih strank bi se glasovi, namenjeni tem strankam, verjetno razporedili med opozicijske stranke, s tem pa bi vladajočo koalicijo prikrajšali za dvetretjinsko večino.

Kakšna je rešitev?
Ligeti opozarja, da ima težava z lažnimi političnimi strankami že dolgo brado in izvira še iz časa pred letom 2013, ko je Fidesz sprejel reformo volilnega sistema. Lani so se pojavili predlogi za spremembo sistema, po katerih bi morala stranka, ki na parlamentarnih volitvah prepriča manj kot odstotek volivcev, vrniti ves državni denar, ki ga je porabila med kampanjo. Poleg tega bi bil predsednik stranke osebno odgovoren za vsa vračila denarja. Čeprav se ti predlogi na prvi pogled zdijo dobri, pa pri TI-ju opozarjajo, da bi lahko lažne stranke v tem primeru za svoje vodje imenovale "slamnate lastnike" in poleg tega prikazale, da nimajo nikakršnih sredstev, zato jim v primeru volilnega neuspeha tudi ničesar ne bi bilo treba vračati.

Pri organizaciji rešitev vidijo v transparentnejši porabi denarja za predvolilne kampanje. "Denar ne bi smel iti neposredno v roke strank ali kandidatov, pač pa bi moral ostati v državni blagajni oziroma na finančnem ministrstvu. Stranke bi ga lahko od tam dobile le, če bi predložile vse pogodbe, dogovore, odhodke in prihodke. Vse skupaj bi moralo biti tudi javno objavljeno na naši spletni strani," so dejali.

Madžarska volilna komisija se na vprašanja ni odzvala, članek končujejo pri Euronewsu.