V primeru izpraznitve apostolskega sedeža, ki nastopi s smrtjo papeža ali z odpovedjo njegovi službi, takoj prenehajo službe vsem vodstvenim osebam kurije, to je kardinalom in škofom, ki predsedujejo dikasterijem. Zaradi nemotenega delovanja kurije služba ne preneha namestniku državnega tajnika, tajniku za odnose z državami in tajnikom dikasterijev. Ti v povezanosti s kardinalskim zborom redno službo opravljajo naprej. Papeški odposlanci (apostolski nunciji) prav tako ostanejo na svojih mestih. Opravljanje službe nadaljuje tudi kardinal miloščinar, ki skrbi za dela usmiljenja.
"Papeževa odločitev je prišla kot strela z jasnega," je teolog in odgovorni urednik Ognjišča Božo Rustja potrdil, da Rimskokatoliška cerkev ni pričakovala skorajda precedenčnega odstopa, vseeno pa prostovoljni sestop svetega očeta ne bo presenetil Cerkve, saj so pravila o izbiri naslednika Benedikta XVI. dobro znana.
Papeževega odstopa ne potrjuje nihče
"Vsa pravila o konklavu veljajo tako kot bi veljala v primeru papeževe smrti," Rustja pojasnjuje prihajajoči postopek izvolitve novega papeža in dodaja: "Papeževa beseda je dokončna, ko bo konec meseca spregovoril, da odstopa, bo v tem trenutku sedež sv. Petra izpraznjen, s tem pa se bo začel postopek za konklave."
"Odstop je dokončen v trenutku, nobenemu kardinalskemu zboru, kakšnim poslancem ali nekakšnemu odboru ni treba potrjevati papeževe odločitve," še pojasnjuje Rustja, kar pomeni, da se bo pontifikat Benedikta XVI. iztekel v četrtek, 28. februarja ob 20. uri.
Volijo kardinali, mlajši od 80 let
Ob izpraznitvi apostolskega sedeža je po starodavni tradiciji za izvolitev novega rimskega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali volijo papeža med konklavom, volijo pa lahko le kardinali, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža še niso dopolnili 80 let. Njihovo število ne sme presegati 120, med njimi pa bo prvič tudi slovenski kardinal Franc Rode.
Razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža in volitve novega papeža ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II.
Zaprti v Sikstinski kapeli
Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli. Ves čas volitev veljajo zelo stroga pravila glede komuniciranja z zunanjim svetom. Kardinalom volivcem je med volitvami prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti.
Kardinali in rimska kurija opravljajo samo redne dolžnosti in v času izpraznjenega apostolskega sedeža v Cerkvi ne morejo prevzeti nobene vodstvene oblasti in ne spremeniti, ukiniti ali izdati novih zakonov. Vprašanja, ki so neodložljiva in so v času izpraznjenega sedeža večjega pomena, obravnava splošni zbor kardinalov, vsakodnevne zadeve pa poseben zbor štirih kardinalov, ki ga vodi kardinal kamerleng.
Vsa civilna oblast v vatikanski državi pripada kardinalskemu zboru, ki lahko v nujnih primerih izdaja posamezne odločbe, ki veljajo samo za čas izpraznjenega sedeža.
Tajne volitve, potrebno dve tretjini glasov
Konklave se začne najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, glasujejo pa tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega izmed njih, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve.
Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Postopek skrutinija poteka v treh fazah.
Glasuje se največ štirikrat na dan
Prva faza se imenuje predskrutinij in vsebuje pripravo in razdelitev listkov, izvolitev treh skrutatorjev (odgovornih za potek volitev), treh kardinalov, ki zbirajo glasove morebitnih bolnih članov kardinalskega zbora (infirmarii), in treh kardinalov revizorjev. Druga faza je skrutinij v pravem pomenu besede in vsebuje metanje lističev v za to določeno volilno skrinjico, mešanje in štetje oddanih lističev ter štetje izidov. Tretja, zadnja faza ali postskrutinij, vsebuje štetje glasov, njihovo kontrolo ter sežig.
Če nihče izmed kandidatov ne zbere dveh tretjin glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Preštete volilne lističe preluknjajo, jih naberejo na vrvico in sežgejo, ne glede na to, ali je bilo glasovanje uspešno ali ne.
Beli dim oznani novega papeža
Lističem dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črni dim, če novi papež ni bil izvoljen, in beli, če je bil. Medtem ko so ostala določila o postopku izvolitve papeža zelo natančno opisana v kanonskem pravu in dokumentih Svetega sedeža, je beli oziroma črni dim le tradicionalen običaj, ki ga imajo nekateri v Vatikanu za navadno folkloro.
Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je namenjen molitvi, medsebojnemu pogovoru kardinalov in duhovni spodbudi, ki jo zanje pripravi kardinal protodiakon. Volitve se nadaljujejo in če papež še ni bil izvoljen, se po sedmih skrutinijih znova prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še za sedem skrutinijev.
Po izbiri imena, predstavitev mestu in svetu
Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega izmed dveh mogočih načinov volitev: papeža v nadaljevanju lahko izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem skrutiniju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev kot tudi za izvolitev novega papeža je potrebna absolutna večina glasov.
Ko eden izmed kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral in s tem se konklave konča. Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.
Najbolj je izspostavljen kanadski kardinal Marc Ouellet, sledita mu dva afriška pretedenta: Peter Turkson iz Gane in Francis Arinze iz Nigerije. Iz Latinske Amerike naj bi v prednosti bil Leonardi Sandri iz Argentine, medtem ko naj bi iz Evrope imela največ možnosti Italijana Gianfranco Ravasi in Angelo Scola.
V primeru izpraznitve apostolskega sedeža, ki nastopi s smrtjo papeža ali z odpovedjo njegovi službi, takoj prenehajo službe vsem vodstvenim osebam kurije, to je kardinalom in škofom, ki predsedujejo dikasterijem. Zaradi nemotenega delovanja kurije služba ne preneha namestniku državnega tajnika, tajniku za odnose z državami in tajnikom dikasterijev. Ti v povezanosti s kardinalskim zborom redno službo opravljajo naprej. Papeški odposlanci (apostolski nunciji) prav tako ostanejo na svojih mestih. Opravljanje službe nadaljuje tudi kardinal miloščinar, ki skrbi za dela usmiljenja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje