Za Aslanom Kagermanovom je ruska policija leta 2005 razpisala mednarodno tiralico zaradi suma, da je islamski skrajnež in pripadnik ene izmed številnih terorističnih organizacij na Kavkazu. Kagermanova v tiralici bremenijo sodelovanja v poskusu umora policista in nakupa eksploziva.

Kagermanovu je iz Rusije uspelo pobegniti v Avstrijo, kjer je dobil politični azil, ki naj bi ga varoval pred aretacijo in izročitvijo Rusiji. Hrvaška policija ga je prijela na mejnem prehodu Gruškovje, ko se je skušal iz Slovenije z osebnim vozilom prepeljati na Hrvaško, kjer naj bi se prav tako skliceval na politični azil.

Kagermanov zahteva obisk avstrijskega konzula
Kot je poročal Jutarnji list, so hrvaški policisti Čečenu odvzeli prostost, ker politični azil velja zgolj v državi, v kateri je status uveljavljen. V soboto je zagrebško sodišče že določilo ekstradicijski pripor za Kagermanova, ki nasprotuje izročitvi Rusiji in je zahteval obisk avstrijskega konzula na Hrvaškem. Kagermanova v Rusiji verjetno čaka dolgoletna zaporna kazen.

Jutarnji list piše, da so prav Čečeni najpogosteje na ruskih mednarodnih tiralicah, zahodnoevropske države pa praviloma sprejmejo njihove zahteve za politično zatočišče.

Moskva nasprotuje neodvisnosti Čečenije
Čečenija je leta 1991 razglasila neodvisnost, ki ji Moskva nasprotuje. V zadnjih dveh desetletjih so potekali številni spopadi med rusko vojsko in separatisti na severnem Kavkazu, čečenski skrajneži pa so izvedli tudi vrsto oboroženih napadov v Rusiji.