Po preštetih 88 odstotkih oddanih glasovnic kaže, da so liberalci (VVD) pod vodstvom Marka Rutteja, ki so jim zmago napovedovale tudi javnomnenjske raziskave, dobili 31 sedežev v 150-članskem parlamentu. Takoj za petami jim sledijo laburisti (PvdA) Joba Cohena, ki naj bi dobili 30 sedežev v parlamentu, na tretje mesto pa se je zavihtela skrajno desna Svobodnjaška stranka Geerta Wildersa, ki bo zasedla 24 poslanskih sedežev.

Liberalci so, glede na prejšnje volitve leta 2006, pridobili deset poslanskih sedežev, laburisti pa so izgubili dva sedeža. Svobodnjaki so se z devet poslanskih sedežev povzpeli na 24, največji poraz pa so doživeli dosedanji premier Jan Peter Balkenende in njegovi krščanski demokrati (CDA), ki so izgubili kar 20 poslanskih mest in z 21 sedeži pristali na četrtem mestu.

Svobodnjaki upajo, da bodo sestavljali vlado
Balkenende je že prevzel odgovornost za svoj poraz in odstopil z mesta predsednika stranke, vrnil pa je tudi poslanski mandat. Največ si od svojega uspeha obetajo svobodnjaki, ki upajo, da bodo lahko vstopili v prihodnjo koalicijsko vlado. "Nemogoče se je uresničilo," je povedal Wilders v televizijskem odzivu. "Smo največji zmagovalci med strankami. Nizozemska se je odločila za več varnosti, manj kriminala, manj priseljevanja in manj islama," je še povedal Wilders.

V parlament so se uvrstile še Socialistična stranka (SP), ki je dobila 16 sedežev, zeleni GroenLinks z 11 poslanskimi sedeži, sredinska D66 z 10 in majhna Krščanska unija (CU) s petimi poslanskimi sedeži. Ta je od februarja skupaj s CDA sestavljala začasno manjšinsko vlado. Balkenendejeva vlada, v kateri sodelovali tudi laburisti, je letos padla, potem ko so se laburisti odločili, da jo zaradi spora s podaljšanjem nizozemske misije v Afganistanu zapustijo.

Že pred volitvami je bilo jasno, da nobena izmed 18 strank, ki so se potegovale za vstop v parlament, ne bo zasedla dovolj sedežev, da bi lahko vladala sama. Pogajanja za oblikovanje vlade naj bi vodila tista stranka, ki bo zasedla največ sedežev, kar naj bi bila po trenutnih rezultatih liberalna stranka.

Predvolilna kampanja v znamenju gospodarske krize
Predvolilna kampanja na Nizozemskem je bila predvsem v znamenju gospodarske krize, ki je zasenčila pred tem glavno predvolilno vprašanje - priseljevanje. Vodja liberalcev Rutte je pred volitvami napovedoval znižanje javnofinančnega primanjkljaja na ničlo, kar pomeni zmanjšanje javnih izdatkov za približno 20 milijard evrov. To bi storil tudi s prepolovitvijo števila ministrov in dvigom starosti za upokojitev s 65 na 67 let.

Cohen je na drugi strani predlagal višje davke za tiste, ki bolje zaslužijo, nove davke za banke in zmanjšanje javnih izdatkov za 10 milijard evrov. Pri tem je predlagal dve milijardi evrov naložb v izobraževanje. Zaradi tega programa je Rutte laburiste ostro napadel z besedami, da volivcem mečejo pesek v oči.