11. novembra 1918 je Józef Piłsudski prevzel nadzor nad poljsko vojsko in razglasil poljsko neodvisnost, medtem ko je Nemčija podpisala premirje in končala prvo svetovno vojno. Pred letom 1918 je bilo ozemlje današnje Poljske razdeljeno med sosednje države, države pa ni bilo na zemljevidih kar 120 let, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

Predsednik vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jarosław Kaczyński je na letošnjem dogodku poudaril, da poljska neodvisnost sicer ni bila nedotaknjena, pri čemer se je nanašal na drugo svetovno vojno in komunistični režim, vendar je dejstvo, da je Poljska ostala na zemljevidih, označil za uspeh.

Več deset tisoč Poljakov se je zbralo na proslavah po poljskih mestih. V Varšavi je na trgu Piłsudskega predsednik Andrzej Duda nagovoril množico in podelil državna odlikovanja, še predtem pa se je desetkilometrskega teka po prestolnici udeležilo kar 15.000 ljudi. Obletnico so z "veselo parado" proslavili v Vroclavu ter z "domoljubno parado" v Krakovu. V obmorskem mestu Szczecin so se ljudje okopali v Baltskem morju.

Na povabilo predsednika Dude se je letošnjega dogodka udeležil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Dan neodvisnosti je vedno bil in bo še naprej slavje za vse Poljake, ne le za eno stranko. Noben politik na Poljskem ni nikoli imel in tudi v prihodnje ne bo imel monopola nad domoljubjem," je ob prihodu v Varšavo novinarjem dejal Tusk.

Skrajna desnica si želi Boga
Letošnji množični shod skrajne desnice v Varšavi na dan osamosvojitve so po poročanju Deutsche Welle organizirale skupine Nacionalno-radikalni tabor falanga (ONR), Narodno gibanje (RN) in Vsa poljska mladina (MW). Na shod s sloganom "Želimo si Boga" je bil povabljen tudi ameriški beli supremacist Richard Spencer, a je poljska vlada njegov prihod onemogočila. Skrajnolevičarsko gibanje Antifa sočasno organizira shode proti fašizmu.

Osem let shodov zaznamovalo nasilje
Prvi tovrstni shod so skrajni desničarji organizirali leta 2009, vse odtlej pa so jih zaznamovali nasilni spopadi s policijo in skrajnolevimi gibanji. Leta 2012 so po spopadih s policijo aretirali 176 izgrednikov, 22 policistov je utrpelo poškodbe. Leto pozneje je policija prijela 72 ljudi, ko so udeleženci zažgali več mavričnih zastav gibanja LGBT in pred ruskim veleposlaništvom prižgali svetlobne rakete. Lanski shod je drugače od prejšnjih potekal mirno, udeležilo pa se ga je 75.000 ljudi.

Na Poljskem je po begunski krizi leta 2015 vse bolj prisotna ksenofobna in protimuslimanska retorika, vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) pa razmere večinoma spremlja molče. Čeprav skrajnodesna gibanja v javnem življenju Poljakov po poročanju Deutsche Welle niso močno prisotna, s svojim delovanjem pomagajo legitimirati populistično retoriko in ksenofobna čustva.