K shodu nasprotnikov medijskega zakona je pozval Odbor za obrambo demokracije (KOD), ki je sicer na protestih proti vladajočim nacionalnim konservativcem že decembra zbral več tisoč nasprotnikov.
Sporni zakon namreč razrešuje dozdajšnja vodstva javnih medijev, o imenovanju novih bo po novem odločala konservativna vlada, nad njihovimi vsebinami pa bo bedel medijski svet, ki ga imenuje parlament. Z zakonom so tako javna televizija TVP, radio PR in tiskovna agencija PAP postali "nacionalni kulturni inštituti", zaradi česar so odstopili direktorji štirih programov poljske javne televizije.
Vlada že imenovala nova direktorja
Poljska vlada je že imenovala novi vodji javne televizije in radia. Radio bo po novem vodila novinarka Barbara Stanislawczyk, televizijo pa novinar Jacek Kurski, sicer nekdanji evropski poslanec in poslanec vladajoče nacionalne konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS). Kurski naj bi nekoč samega sebe označil za "bulterierja" vodje PiS-a Jaroslawa Kaczynskega.
"Ozdravitev države nekaterih bolezni"
Zakon so kritizirala štiri mednarodna novinarska združenja, ki so se obrnila tudi na Svet Evrope in Evropsko komisijo. Poljski zunanji minister Witold Waszczykowski je kritike zavrnil, rekoč, da želijo zgolj "ozdraviti državo nekaterih bolezni", poljskim javnim medijem pa je očital pristranskost, levičarsko agendo in promocijo "mešanice kultur in ras, sveta kolesarjev in vegetarijancev ..., ki se bojujejo proti vsaki obliki vere", kar po njegovem mnenju skregano s "tradicionalnimi poljskimi vrednotami".
Decembra lani je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans poljski vladi poslal pismo, v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi ukrepov nove desne vlade. Med za Bruselj spornimi ukrepi nove poljske vlade so predvsem nedavne zakonodajne spremembe, ki zadevajo poljsko ustavno sodišče, in pa nova medijska zakonodaja, ki jo je poljski predsednik Andrzej Duda podpisal ta četrtek. Evropska komisija bo o tem razpravljala na kolegiju prihodnjo sredo, poleg tega bo na obisku v Bruslju 18. januarja Duda.
Poljska zaostruje spor z EU-jem
Poljska vlada je v Bruselj poslala precej vročekrven odgovor na dve pismi, vsebino katerih je razkril britanski Financial Times (FT). "Zdi se, da vam je nekdo dal zavajajoče informacije, ki so pristranske do poljske vlade ... Poročanje medijev - tudi če se verjame, da so pluralistični in svobodni - pogosto odraža politične interese in morda ni ustrezno izhodišče za uradno komunikacijo z državami članicami," je Timmermansa v pismu okrcal državni podsekretar Aleksander Stepkowski.
Stepkowski nadaljuje, da bi lahko imelo izpostavljanje poljske vlade posredovanjem, "ki temeljijo na krivičnih, pristranskih in politično angažiranih izjavah, neželene posledice, ki bi se jim bilo treba previdno izogibati". V pismu je še zatrdil, da "poljska vlada svobodo obveščanja in govora v celoti spoštuje" in "je vedno odprta za sodelovanje s komisijo".
Poljski v bran stopil sam Orban
Poleg same vsebine je, kot poudarja bruseljski spletni bilten EUobserver, problematično to, da je prvemu podpredsedniku komisije odgovoril le državni podsekretar, medtem ko je bilo pismo iz Bruslja naslovljeno na nove poljske ministre - zunanjega ministra Witolda Waszczykowskega, pravosodnega ministra Zbigniewa Ziobra in ministra za evropske zadeve Konrada Szymanske.
Morda je dala Varšavi dodaten pogum petkova izjava prav tako desno usmerjenega madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki se je sam že tudi večkrat znašel v sporu z Brusljem. Orban je namreč jasno napovedal, da bo blokiral morebitne sankcije EU-ja proti Poljski. "Pozivam k več spoštovanja do Poljakov, saj si ga zaslužijo," je še dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje