Po volitvah 11. septembra, na katerih je štiričlanska desna volilna koalicija tesno zmagala in v 349-članskem parlamentu dobila 176 poslanskih sedežev, Kristersson v parlamentu računa na tesno večino za svoj desni blok. V njem sta še dve manjši desni stranki, Krščanski demokrati in Liberalci, prvič pa tudi skrajno desni Švedski demokrati, ki so med desnimi strankami prejeli največ glasov. Dobili so jih 20,54 odstotka in s tem 73 poslanskih sedežev.

Desnica na Švedskem sicer doslej vlade še ni vodila s podporo skrajne desnice, zdaj pa za to obstaja možnost, ker se je z njo pred tremi leti začel zbliževati Kristersson.

Levi blok premierke Magdalene Andersson je na drugi strani prejel 173 sedežev. Njeni Socialdemokrati so sicer dobili največ glasov, in sicer 30,33 odstotka, s tem pa 107 sedežev. A skupaj z drugimi levosredinskimi strankami niso zbrali dovolj poslanskih sedežev za oblikovanje vlade.

Ob voditeljih desnih strank se je predsednik parlamenta Andreas Norlen, ki je Kristerssonu podelil mandat, danes srečal še z voditelji Stranke centra, Zelenih in Levice, ki so pod vodstvom levosredinskih Socialdemokratov sestavljali levi volilni blok.

S predstavniki Socialdemokratov in premierko Magdalene Andersson pa se ni srečal. Za to sta se namreč dogovorila že v četrtek, ko je premierka po skoraj vseh preštetih glasovih priznala poraz levega tabora in odstopila. Do prisege nove vlade vodi tehnično vlado.

Dogovarjanje o koaliciji naj bi trajalo "nekaj časa"

Ali se bo Zmerni stranki z drugimi desnimi strankami na koncu uspelo dogovoriti o vladni koaliciji in katere stranke bodo sodelovale v vladi, pa še ni jasno.

Ulf Kristersson je po pogovorih s predsednikom parlamenta dejal, da bo oblikovanje vlade trajalo "nekaj časa".

Glavna uganka je predvsem prihodnja vloga Švedskih demokratov v novi vladi. Ti kažejo željo po vstopu v vlado, preostale tri desne stranke pa temu nasprotujejo.

Manjšinska vlada s podporo skrajne desnice?

Najverjetnejši scenarij tako je, da bo Kristersson oblikoval manjšinsko vlado, Švedski demokrati pa jo bodo podpirali v parlamentu. V zameno bi se lahko pogajali o napredku pri vprašanjih, ki so zanje pomembna, ali celo o mestu predsednika parlamenta.

Vodja Švedskih demokratov Jimmie Akesson je danes dejal, da pogajanja "potekajo dobro" in da o vsem razpravljajo v enem svežnju.

Da je tovrstni scenarij najverjetnejši, je za STA dejal tudi analitik z nizozemske Univerze v Groningenu Benjamin Leruth. Ocenil je, da gre "vsekakor pričakovati oblikovanje desne vladne koalicije". A ni nujno, da se bodo pogajanja končala uspešno, zato možnost predčasnih volitev ni izključena, je dodal.

V primeru oblikovanja desne vlade je po njegovem mnenju zaradi močnega nasprotovanja Liberalcev, da bi v vladi sodelovali tudi Švedski demokrati, pričakovati, da bodo najprej govorili o njihovi morebitni podpori vladi. "Švedsko bo tako vodila koalicija, v kateri bodo imeli Švedski demokrati vplivno, a omejeno vlogo," je prepričan Leruth. Ne glede na to, ali bodo v vladi ali ne, bodo namreč "v vladnem programu njihove vizije omehčane", meni.

Pričakuje, da bodo verjetno poskušali vplivati na vladno agendo na področju svojih dveh prednostnih vprašanj – priseljevanja in kriminala. Prav tako pričakuje, da bo nova vlada "bolj 'socialno šovinistična', saj bo migrantom otežila dostop do nekaterih delov socialne države" oziroma je mogoče pričakovati, da bodo Švedski demokrati to vprašanje uvrstili na dnevni red.

"Medtem ko je rezultat Švedskih demokratov zlasti za glavne stranke precej skrb vzbujajoč, bodo uspeh stranke omilile druge stranke znotraj večine," je še dejal analitik. Zato bo imela stranka tudi omejeno vlogo pri oblikovanju agende Švedske kot predsedujoče Svetu Evropske unije v prihodnjem letu, je prepričan.

Švedski demokrati, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja izšli iz neonacističnega gibanja, so se v riksdag prvič prebili leta 2010. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 so postali že tretja največja parlamentarna stranka, zdaj pa druga. So predvsem nasprotniki priseljevanja.