Protest je bil odziv na spremembe nemške azilne zakonodaje in vse pogostejše deportacije prosilcev za azil s t. i. Zahodnega Balkana, med katerimi je veliko Romov. Oktobra lani je Nemčija spremenila svojo azilno zakonodajo tako, da je Bosno in Hercegovino, Srbijo in Makedonijo uvrstila na seznam t. i. varnih držav, zaradi česar je za državljane teh držav zelo težko pridobiti azil v Nemčiji.

Leto prej, novembra 2014, so bili na ta seznam dodani že Albanija, Kosovo in Črna gora. Kot poroča Al Džazira, so se lani deportacije ljudi iz teh šestih držav v primerjavi z letom prej potrojile, deportacij pa je vse več tudi letos.

Pobegnila iz Srbije, zdaj bom morda morala nazaj
Ena izmed prosilk, ki jih grozi deportacija, je tudi 15-letna Victoria Zenkulović Veselović, Rominja, ki je leta 2011 iz Srbije v Nemčijo pobegnila s svojo mamo in bratom. Hodila je v šolo v Berlinu in se naučila nemščine, zdaj pa bo morda celotna družina deportirana, saj je bila njihova prošnja za azil zavrnjena.

Victoria se boji vrnitve v Srbijo. "Upam, da bom ostala tukaj, saj v Srbiji nimam prihodnosti. Če bomo šli tja, me bodo dočakali diskriminacija in napadi," je dejala. "Upam, da bom imela pravico ostati v Nemčiji, da lahko končam šolo in si pozneje najdem delo."

Glede na poročila organizacij, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, pa tudi glede na poročila ameriškega zunanjega ministrstva so Romi žrtve diskriminacije in segregacije v vseh šestih zahodnobalkanskih državah, ki so za Nemčijo "varne".

"Odvisno od primera do primera, a menimo, da so lahko neugodni družbeni, gospodarski in kulturni položaj Romov v nekaterih zahodnobalkanskih družbah na neki način oblika preganjanja, kot to določa konvencija ZN-a o beguncih," je dejal predstavnik Visokega komisariata ZN-a za begunce v Nemčiji Martin Rentch.

Malo odobrenih prošenj
Kljub temu pa je po vsem EU-ju stopnja odobritev prošenj zahodnobalkanskih prosilcev za azil nizka. Predstavnik nemškega notranjega ministrstva Tobias Plate je dejal, da se prošnje pregledujejo individualno in da ima vsak prosilec možnost z dokazi podkrepiti svojo prošnjo za zaščito. Kot je dejal, se vlada zaveda diskriminacije manjšin v državah Zahodnega Balkana, a "diskriminacija ne pomeni nujno, da so ljudje tudi preganjani ali zlorabljeni". Nemčija ponuja zaščito le ljudem, ki se spopadajo s tako visoko stopnjo diskriminacije, da postane življenje nemogoče oziroma da človeka prisili v odhod iz države.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.