Z rdečo barvo, kar pomeni nekoliko boljše epidemične razmere, so obarvane zgolj Romunija, skoraj celotna Poljska in pa polovica Madžarske. Romunija je bila pred tednom dni skoraj povsem oranžna, deloma pa celo zelena.

Slovenija je v celoti temnordeča, kar pomeni najslabšo epidemiološko sliko glede covida-19, že vse od 23. septembra.

V tej kategoriji so po novem skoraj vse evropske države. Še pred enim tednom so bile vsaj deloma rdeče Nemčija, Avstrija, Švedska in Norveška.

S temnordečo barvo so na zemljevidu ECDC-ja označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500, pri izračunih pa sicer upoštevajo tudi delež pozitivnih izvidov testov.

Z oranžno barvo so na zemljevidu označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb ne presega 75, če je delež pozitivnih izvidov testov nad štirimi odstotki, ali kjer 14-dnevna incidenca okužb ne presega 200, če je delež pozitivnih izvidov testov pod štirimi odstotki. Med temnordečo in oranžno je rdeča barva, medtem ko zelena pomeni najboljše epidemične razmere.

BiH: Rekordno število potrjenih novih okužb

V Bosni in Hercegovini so medtem potrdili rekordnih 2590 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 22 ljudi. Rekordno število okužb so v BiH-u potrdili že večkrat ta teden, nazadnje v sredo, ko so jih odkrili 2577.

Država je sicer druga v Evropi po številu umrlih zaradi covida-19 na milijon prebivalcev, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. BiH ima izjemno visoko stopnjo umrljivosti med okuženimi, saj je do zdaj zaradi covida-19 umrlo več kot 13.000 ljudi. To jo postavlja na drugo mesto v Evropi po številu umrlih na milijon prebivalcev, takoj za Bolgarijo, kažejo podatki statistične spletne strani Worldometer.

V Bolgariji je umrlo 4635 covidnih bolnikov na milijon prebivalcev, v BiH-u pa 4215. Sledijo Madžarska, Črna gora in Severna Makedonija, ki imajo približno 4000 smrti na milijon prebivalcev.

V Federaciji BiH-a, pretežno bošnjaško-hrvaški polovici države, od srede veljajo dodatni omejevalni ukrepi, katerih cilj je preprečiti nenadzorovano širjenje okužb. Med drugim so zmanjšali število ljudi, ki se lahko zbirajo v zaprtih prostorih in na prostem. V zaprtih prostorih se lahko zdaj zbere največ 30 ljudi, ki morajo imeti potrdila o prebolelosti, testiranju ali cepljenju.

Kantoni znotraj te entitete imajo možnost, da sami ocenijo stanje in morda uvedejo dodatne omejitve.

V Republiki Srbski medtem niso uvedli novih omejitev.

V Srbiji 13.753 novih okužb

Rekordno število novih okužb imajo tudi v Srbiji, in sicer 13.753. V tej državi so v samo treh dneh potrdili skupno več kot 40.000 okužb, a epidemiologi ocenjujejo, da vrh tega vala epidemije še ni dosežen.

V zadnjih 24 urah je v državi za covidom-19 umrlo 19 ljudi. Danes je v bolnišnicah 2340 covidnih bolnikov, od tega jih je 96 priključenih na medicinske ventilatorje, je poročala Hina.

Epidemiologi ocenjujejo, da občutno povečano število novookuženih ni le posledica širjenja različice omikron. Predvsem naj bi k temu pripomogla množična novoletna praznovanja, predvsem v Beogradu, kjer mestne oblasti trdijo, da je bilo na ulicah več kot 100.000 ljudi, tudi na tisoče ljudi iz drugih držav.

Anglija: Skrajšanje samoosamitve

Britanska vlada je sporočila, da bo v Angliji skrajšala minimalno obdobje samoosamitve za ljudi s covidom-19 s sedem na pet dni, s čimer želi spodbuditi gospodarsko dejavnost, poroča AFP.

Po uradnih podatkih se je britansko gospodarsko okrevanje v tretjem četrtletju 2021, še pred valom omikrona, bolj upočasnilo, kot so pričakovali.

Obenem želijo zmanjšati "tveganje, da bi ljudje, ki lahko še prenašajo okužbo, zapustili osamitev", je dejal minister za zdravje Sajid Javid. Vlada prav tako upa, da bo krajša izolacijska doba pozitivno vplivala na pomanjkanje kritičnega osebja.

Nova pravila, ki bodo začela veljati v ponedeljek, bodo za prekinitev karantene zahtevala, da okužene osebe peti in šesti dan opravijo hitra testa, ki morata biti negativna. Podatki britanske zdravstvene agencije namreč kažejo, da približno dve tretjini okuženih do konca petega dne karantene nista več prenašali okužbe.

Nemčija: Poživitveni odmerek za najstnike

V Nemčiji je odbor za cepiva na Inštitutu Roberta Kocha priporočil poživitveni odmerek cepiva proti covidu-19 za vse najstnike med 12. in 17. letom starosti. Tretji odmerek naj bo od proizvajalcev Pfizer in BioNTech, so dodali. Otroci naj ga prejmejo najprej tri mesece po drugem odmerku.

Madžarska: Ljudem bo na voljo četrti odmerek

Madžarska je sporočila, da bo državljanom zaradi hitro naraščajočega števila okužb v državi ponudila četrti odmerek cepiva proti covidu-19. Kot prva država v EU-ju je sicer to storila Danska, poroča AFP.

"Na podlagi posvetovanja z zdravnikom lahko vsakdo prejme četrti odmerek cepiva," je dejal Gergely Gulyas, vodja kabineta predsednika vlade Viktorja Orbana. Gulyas opozarja na hitro širjenje različice omikron v državi, število okužb v petem valu pandemije pa naj bi se v prihodnjih tednih še povečalo. Kljub rasti števila okužb vlada ne pričakuje hitrega povečanja števila hospitalizacij in smrtnih primerov.

Na Madžarskem je za covidom umrlo več kot 40.000 ljudi, zaradi česar je ta 9,8-milijonska država glede na število prebivalcev ena od najbolj prizadetih držav članic EU-ja.

Danes je Madžarska poročala o več kot 9200 novih primerih, dan prej pa o približno 7900. Trenutno je v bolnišnici več kot 2600 bolnikov s covidom, od tega jih je 249 priključenih na medicinske ventilatorje.

Budimpešta je julija lani odredila obvezno cepljenje za vse zdravstvene delavce, a tega za četrti odmerek ne namerava storiti.

V Grčiji vse manj okužb, razlog ni jasen

Medtem v Grčiji število dnevno potrjenih okužb že nekaj časa upada. Dnevni porast primerov je z več kot 50.000 pred slabima dvema tednoma padel na dobrih 20.400 danes. A grški strokovnjaki si niso enotni, ali je vrhunec vala, ki ga je poganjala različica omikron, že minil, ali pa gre morda le za zatišje pred novim porastom.

Obenem številni opozarjajo, da že dalj časa ne dokumentirajo več vseh primerov in da so dejanske številke veliko višje.

Grška vlada se je medtem odločila, da na pomoč pri oskrbi covidnih bolnikov vpokliče več deset zasebnih zdravnikov, da bi vsaj malce razbremenila tiste, zaposlene v javnem zdravstvu. Približno 90 zasebnih zdravnikov, predvsem anestezistov in strokovnjakov za bolezni pljuč, je z današnjim dnem tako začelo pomagati v javnih bolnišnicah na severu države.

Grška vlada se je sicer za podoben korak odločila že novembra, ko je nekaj deset zasebnih zdravnikov moralo priskočiti na pomoč javnim na območju Soluna. Zakonska podlaga za to je bila vzpostavljena že leta 2020 po začetku pandemije.