Glede na javnomnenjski raziskavi inštituta Elabe in podjetja Ipsos, ki sta bili objavljeni v nedeljo, je pred bližajočimi se volitvami v Franciji v prednosti skrajna desnica pod vodstvom RN-ja, ki naj bi imel približno 36-odstotno podporo volivk in volivcev.
28-letni vodja stranke in njen kandidat za premierja Jordan Bardella je ob današnji predstavitvi programa dejal, da so pripravljeni prevzeti oblast, potem ko je "sedem dolgih let macronizma oslabilo Francijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bardella: Rusijo vidim kot grožnjo
"Rusijo vidim kot večdimenzionalno grožnjo Franciji in Evropi," je dejal Bardella. RN-ju nasprotniki sicer očitajo, da je premalo oster do Rusije. Po Bardellovih besedah predstavlja Rusija danes "izziv za francoske interese". "To počne že mesece in leta v naši zgodovinski sferi vpliva v Afriki, v Črnem morju in na naših čezmorskih ozemljih," je dejal.
Napovedal je, da bo "izjemno pozoren na morebitne poskuse vmešavanja Rusije, a tudi katerih koli drugih držav ali sil na svetu".
O vojni v Ukrajini je Bardella dejal, da bi se kot premier izogibal kakršnim koli ukrepom, ki bi lahko Francijo privedli do neposrednega vojaškega spopada z Rusijo.
"Moja meja je zelo jasna, to je pošiljanje vojakov na ukrajinsko ozemlje," je dejal. "Medtem ko sem naklonjen nadaljevanju podpore Ukrajini z logistiko in obrambno opremo, moja meja ostaja dobava raket dolgega dosega ali vojaške opreme, ki bi vodila v eskalacijo, s čimer mislim na kar koli, kar bi lahko neposredno zadelo ruska mesta."
RN je pod drobnogledom glede stališč do Rusije, tudi zato, ker je najverjetnejša kandidatka stranke na prihodnjih predsedniških volitvah, Marine Le Pen, vzela posojilo od ruske banke in ker je v preteklosti govorila občudujoče o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu.
RN bi olajšal izgon ljudi, priznanju Palestine niso naklonjeni
Bardella je še obljubil, da bodo povečali kupno moč, vzpostavili red in olajšali izgon tujcev, obsojenih za kazniva dejanja.
Priznanju palestinske države za zdaj ni naklonjen, češ da bi to v tem trenutku pomenilo priznanje terorizma. "To bi pomenilo podeliti politično legitimnost organizaciji, ki v svoji ustanovni listini predvideva uničenje izraelske države," je dejal o palestinskem gibanju Hamas.
Republikanci razdeljeni, levica združena
Skrajna desnica si obeta zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki jih je Macron sklical po nedavni visoki zmagi RN-ja na evropskih volitvah. Prvi krog bo potekal 30. junija, drugi pa 7. julija. Za uspeh na volitvah v Franciji je ključno povezovanje, ker kandidati manjših strank običajno odpadejo v prvem krogu.
V obeh zadnjih javnomnenjskih raziskavah so sešteli podporo kandidatom RN-ja in kandidatom frakcije desne stranke Republikancev, ki naj bi jih podprl RN.
Republikanci so se namreč razdelili po sporu med zmernejšim desnim jedrom stranke in njenim vodjem Ericom Ciottijem, ki je na lastno pest napovedal sodelovanje z RN-jem. Kandidati Republikancev, ki ne pripadajo Ciottijevi frakciji, imajo približno sedemodstotno podporo.
Skrajni desnici medtem na drugem mestu s približno 28 odstotki sledi Nova ljudska fronta, v okviru katere so skupno listo po mesecih medsebojnih delitev sestavile skrajno leva Nepokorna Francija, stranki socialistov in komunistov ter zelena stranka Ekologi.
Šele na tretjem mestu je zavezništvo Skupaj na čelu z Macronovo vladajočo stranko Preporod, ki uživa približno 20-odstotno podporo.
Sestavlja ga še sedem manjših strank, med njimi Demokratično gibanje nekdanjega pravosodnega ministra Francoisa Bayrouja in stranka Obzorja, ki jo vodi nekdanji premier Edouard Philippe.
Svarila pred nasiljem in nemiri
Medtem dva ministra Macronove vlade svarita pred nemiri in nasiljem, povezanimi s predčasnimi volitvami.
Notranji in finančni minister sta izrazila zaskrbljenost, da bi lahko uspeh skrajne desnice in polarizacija v francoski politiki in družbi privedla do porasta nezadovoljstva in nemirov.
Minister za finance Bruno Le Maire je dejal, da se boji za red in odnose med državljani. "RN-ja ne vidim kot dejavnika stabilnosti in miru. Vidim ga kot dejavnika nereda in nasilja," je dejal.
Bardella je sicer dejal, da bi imel nično toleranco do nasilja, neodvisno od tega, s katere strani bi prihajal. "Če bom v nekaj dneh postal premier, nameravam razpustiti organizacije, ki spodbujajo nasilje v naši družbi, naj bodo skrajno leve ali skrajno desne," je dejal.
Obljubil je sicer, da bi zaščitil svoboščine posameznikov in pravico do protestiranja. "Moja meja je nasilje," je zagotovil.
Notranji minister Gerald Darmanin pa je opozoril na možnost "izjemno visokih napetostih". To ga ne skrbi zgolj v času volitev, ampak tudi za jeseni.
Ustanovitelj RN-ja Jean-Marie Le Pen je med drugim zagovarjal odkrito antisemitska stališča, v času vodstva njegove hčerke Marine Le Pen pa se je stranka skušala otresti te zgodovine.
A njeni nasprotniki pravijo, da jih ne skrbi samo stranka sama, ampak tudi nekateri njeni podporniki.
Istospolno usmerjeni premier Gabriel Attal je prejšnji teden dejal, da se boji, da bi zmaga RN-ja spodbudila ksenofobe in homofobe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje