Mnogi se bojijo, da bo zaradi slabega vremena, saj je v Iowi napovedan snežni vihar, volilna udeležba nizka.

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v nedeljo na televiziji ABC priznal, da si poleti, ko je razglasil kampanjo, ni zamišljal, da bo tik pred Iowo v tako velikem vodstvu v anketah po vseh ZDA. Glede na rezultate anket ima newyorški milijarder med republikanskimi kandidati v Iowi 28-odstotno podporo, sledi mu teksaški senator Ted Cruz (23 odstotkov), nato Marco Rubio (15 odstotkov), Ben Carson (10 odstotkov) in Rand Paul (5 odstotkov).

Med demokratskimi kandidati pa boj za predsedniško kandidaturo poteka med nekdanjo prvo damo in nekdanjo državno sekretarko Hillary Clinton, ki ima glede na javnomnenjske ankete v Iowi 45-odstotno podporo, ter levim populistom iz Vermonta Bernardom Sandersom (42 odstotkov), ki navdušuje z ostrimi stališči proti Wall Streetu. Na tretjem mestu je z le tremi odstotki Martin O'Malley.

Javnomnenjske ankete so pri strankarskih zborovanjih, kjer se volivci zberejo po dvoranah in domovih in se med seboj prepričujejo, preden glasujejo, na splošno zelo nezanesljive. Volivci obeh strank v Iowi se bodo zbrali po dvoranah, cerkvah, telovadnicah in celo zasebnih domovih, ki štejejo kot eno od skupaj skoraj 2.000 volišč.

Premišljena kampanja Trumpa
Ne glede na to pa velja, da sta Trump in Clintonova vsak na svoji strani kandidata, ki ju morajo drugi premagati. Trump se je pri republikanskih volivcih povzpel na čelo anket z udarnimi izjavami o migrantih, muslimanih, zdi pa se, da je to počel le zaradi tega, ker je ugotovil, da bo delovalo, ne pa zaradi prepričanja ali ideologije.

Svoja politična stališča je do zdaj velikokrat spremenil in s pogledom na splošne volitve, ko se bo moral pomeriti z demokratom ali demokratko, jih zamegljuje tudi zdaj. Za New York Times je na primer povedal, da je njegova napoved gradnje velikega zidu na meji z Mehiko bolj sredstvo, s katerim občinstvo na svojih zborovanjih dvigne na noge, da mu ne zaspijo.

V nedeljo je za ABC povedal, da bo odpravil zdravstveno reformo predsednika Baracka Obame, ker je katastrofalna, obenem pa obljubil, da bo poskrbel za vse tiste, ki si zdravstva ne morejo privoščiti. "To ne bo splošen zdravstveni sistem, ampak ljudi ne bomo pustili umirati na cesti," je dejal ter na vztrajanje voditelja oddaje, naj razloži podrobneje, povedal le, da se bodo nečesa že spomnili spotoma.

Med demokrati bo težji boj
Clintonovo je tik pred Iowo doletela objava novice, da je State Department na 22 strani njene elektronske pošte, ki jih je imela na zasebnem strežniku, ko je bila državna sekretarka, nalepil oznako zaupno. Zakona ni kršila, ker pošta takrat, ko jo je sprejemala ali pošiljala, ni bila zaupna, vendar pa s političnega vidika to zagotovo ne pomaga njeni kampanji. V nedeljo je za televizijo ABC zatrdila, da v tej pošti ni ničesar zaupnega, in zahteva objavo, pa naj se Američani potem sami odločijo, kako in kaj.

Tudi predstavniki State Departmenta menijo, da obveščevalci pretiravajo z zaupnostjo, tudi ko to ni potrebno. Nekdanja državna sekretarka je menila, da bo z elektronsko pošto podobno kot z Bengazijem - več let trajajoča preiskava terorističnega napada na ameriški konzulat v Bengaziju ni odkrila ničesar obremenilnega za Clintonovo, ki je tudi prestala 11 ur ostrega kongresnega zaslišanja, iz katerega je izšla kot zmagovalka.

Njen nasprotnik Sanders pa vztraja, da lahko on veliko zanesljiveje premaga vsakega republikanskega kandidata kot pa Clintonova, saj njegova kampanja vzbuja več navdušenja med volivci, še posebej mladimi. Na televiziji NBC je priznal, da bodo republikanci zmetali vanj marsikaj, vključno z obtožbo, da je socialist, česar sploh ne zanika.

Sanders je menil, da je Iowa pomembna, vendar pa ne bo odločilna oziroma v primeru poraza nikakor ne bo odnehal. Ankete v New Hampshiru, kjer bodo strankarske volitve 9. februarja, mu kažejo skoraj 20 odstotkov prednosti pred Clintonovo, ki sicer s podobno prednostjo vodi v Južni Karolini in Nevadi, kamor se predsedniška karavana seli po New Hampshiru.