Predlog zakona je vložil republikanec Jim Tadesco, ki meni, da davkoplačevalci preveč denarja namenijo za zapornike. Zvezna država namreč vsako leto za enega zapornika porabi več kot 25.000 dolarjev, kar skupno preseže milijardo dolarjev na leto.

Zakon je uperjen tudi proti Bernardu Madoffu, ki je bil pred nekaj tedni obsojen na 150 let zapora, ker je za velike vsote denarja ogoljufal na tisoče vlagateljev. "Zakaj bi morali davkoplačevalci plačevati za Madoffovo zaporno kazen, če jim je pa že tako povzročil veliko stroškov," se sprašuje Tadesco. Zakon bi namreč predvideval, da bi tisti, ki presegajo 40.000 dolarjev letnega dohodka, plačali del stroškov oziroma njihovo celoto, odvisno od sredstev, s katerimi razpolagajo.

Kako bo v praksi?
V teoriji to deluje kot pravično, predvsem za Madoffa in podobne sleparje, v praksi pa je stvar težje izvedljiva. Ironično pa je, da zakon, če bi bil sprejet, ne bo doletel Madoffa, ki je bil navdih pri oblikovanju predloga. Finančnik je namreč zaprt v zveznem zaporu, zakon pa bi se nanašal le na državo New York. Poleg tega je v zaporih malo milijonarjev. Kar 80 odstotkov zapornikov ima dohodke, nižje od statističnega praga revščine.

Podoben zakon je bil predstavljen letos tudi v New Jerseyju in tudi v Georgii. Ta ga je že zavrnila, Tadesco pa je začel lobirati tudi pri dveh senatorjih, da bi tak zakon sprejeli na zvezni ravni. V tem primeru bi zakon zadel tudi Madoffa. Nekatere zvezne države, ki so se znašle v proračunskih težavah, so zapornikom že zmanjšale število dnevnih obrokov s treh na dva.

Sara Totonchi iz organizacije Južni center za človekove pravice, ki se je v Georgii bojevala proti sprejetju takega zakona, je kot velik argument navajala, da bi tak zakon finančno obremenil tudi družine obsojencev, kar bi lahko povzročilo nadaljnje težave.