da je v prvem letošnjem polletju podatke o uporabnikih od njega zahtevalo 71 držav, največkrat med njimi ZDA.

Skupno so prejeli 26.000 prošenj za podatke o 38.000 uporabnikih. ZDA so zahtevale podatke o med 10.000 in 20.000 uporabnikih, na omrežju pa so jim ugodili v 79 odstotkih primerih. Sledijo jim Indija, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Francija. Kot je povedal Colin Stretch iz Facebooka, ima podjetje pri obravnavi prošenj posamezne vlade visoke standarde in vsako prošnjo obravnava posamezno. "Ko dobimo posamezno prošnjo, pogosto izdamo le osnoven podatek uporabnika, kot je npr. ime," je za CNN dejal Stretch.

Čeprav je transparentnost eno izmed osrednjih načel Facebookovega delovanja, pa je zanimivo, da lahko tudi poročilo preberejo le uporabniki, ki so prijavljeni na svojem uporabniškem računu.

Slovenske oblasti so zahtevale podatke o osmih računih
Med državami, ki so od Facebooka zahtevale podatke o uporabnikih, je tudi Slovenija. Kot kažejo podatki na Facebooku, je omrežje od slovenskih oblasti prejelo šest zahtev za izdajo podatkov o osmih računih. V polovici primerov je omrežje podatke tudi izročilo.

Junija, ko je izbruhnila afera o elektronskem nadzoru ameriških obveščevalnih služb, je Facebook z ameriško zvezno vlado sklenil dogovor o tem, katere informacije lahko postanejo javne. Ko je Facebook objavil svoje prvo poročilo o transparentnosti, je Google kritiziral njegov dogovor z zvezno vlado rekoč, da omrežje ni natančno pojasnilo, koliko od zahtev, ki jih je prejelo od vlade, je imelo povezavo s kriminalnim delovanjem in koliko z državno varnostjo.