Incident v začetku septembra je bil najbolj krvavi napad nemških sil po drugi svetovni vojni. V zračnem obstreljevanju dveh cistern z gorivom, ki ga je ukazal nemški poveljnik in so ga izvedla ameriška letala, je bilo po podatkih afganistanskih oblasti ubitih 69 talibanov in 30 civilistov, ki so jih zamenjali za upornike. Neodvisna afganistanska skupina meni, da je bilo ubitih 70 civilistov.

Talibanski uporniki so 4. septembra na severu države ukradli dve cisterni goriva, ki sta bili na poti iz Tadžikistana za Natove sile v Kabulu. Ko se je ena cisterna zagozdila v blatu in obstala na cesti, so hitro prišli domačini, ki so si obetali zastonj gorivo. V tistem trenutku se je tudi zgodil zračni napad. Napad je ukazal nemški poveljnik iz oporišča in svojo odločitev upravičil s skrbjo pred morebitnim samomorilskim terorističnim napadom s cisterno, ki bi ga lahko pripravili talibani.

Minister s prstom pokazal na generala
V dneh po napadih je takratni nemški obrambni minister in zdajšnji minister za delo Franz Josef Jung zanikal, da bi bili civilisti žrtve napada. Njegove izjave se mu znajo zdaj maščevati, saj je nemški časopis Bild poročal, da so videoposnetki in skrivna vojaška poročila jasno pokazala na civilne žrtve v času, ko je vlada zanikala to možnost.

V govoru v parlamentu, ki razpravlja o podaljšanju mandata nemških vojakov v Afganistanu, je nemški obrambni minister Karl-Theodor zu Guttenberg priznal obstoj skrivnih poročil, a je zatrdil, da zanje ni vedel do srede. Minister je krivdo zvrnil na Schneiderhana in ga obtožil, da ni priskrbel pravih podatkov o incidentu. Generalu se je zahvalil za sodelovanje in sprejel njegov odstop, ki ga je podal na svojo željo.

Tako kot v številnih drugih članicah Nata tudi v Nemčiji vojaška misija v Afganistanu ni priljubljena v javnosti, in afera z napadom na civiliste pomeni črn madež za vlado kanclerke Angele Merkel, ki se ravno zdaj odloča o morebitni napotitvi dodatnih vojakov v nemirno državo.