Številna oporišča so leta 2014, potem ko so velika območja severno in zahodno od Bagdada zavzeli pripadniki samooklicane Islamske države (IS), ostala prazna, potem pa so jih zavzeli pešmerge, oborožene sile iraških Kurdov, ki so imele pomembno vlogo v bojih proti džihadistom. Ko so preganjali IS iz države, pa so pešmerge prevzemali nadzor tudi nad ozemljem, nad katerim si pristojnosti poleg kurdske regionalne vlade lasti tudi osrednja vlada v Bagdadu. To vključuje mesto Kirkuk in manjša mesta Makmur, Kanakin in Sindžar.

Pešmerge zdaj za kurdske oblasti predstavljajo ključno obrambno linijo pred iraškimi silami. Kurdske oblasti so namreč okoli Kirkuka v strahu pred iraškim napadom že prej namestile več tisoč pripadnikov pešmerg. "Tisoče težko oboroženih pešmerg je na položajih okoli mesta," je povedal Hemin Havrami, najvišji svetovalec predsednika kurdske regionalne vlade Masuda Barzanija.

Kot poroča Reuters, se je več deset tisoč kurdskim vojakom in pešmergam, ki so že bili v Kirkuku, samo v četrtek pridružilo še 6.000 dodatnih pešmerg. Kurdska regionalna vlada je v četrtek sporočila, da so iraške sile močno okrepile prisotnost južno od Kirkuka, med drugim s tanki, topništvom in topovi. V odziv na premike iraških sil so kurdske sile že v četrtek za kratek čas zaprle tudi glavni cesti, ki vodita iz iraškega Kurdistana do Mosula.

Vlada: Proti Kurdom ne bomo uporabili sile
Iraška vojska je pozneje sporočila, da zgolj izvajajo "operacije iskanja in čiščenja na območjih", ki so jih osvojili iz rok IS-ja, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po besedah iraškega premierja Hajderja Al Abadija iraška vlada ne bo uporabila vojaške sile proti iraškim državljanom v severni pokrajini zaradi nedavnega referenduma, hkrati pa je pozval k enotnosti v državi in spoštovanju ustave. Vlada je referendum označila za nezakonit, proti kurdskim oblastem pa je uvedla tudi različne ukrepe, med drugim je prepovedala mednarodne polete in pozvala k ustavitvi prodaje surove nafte.

Na septembrskem referendumu je za neodvisnost iraškega Kurdistana glasovalo 92 odstotkov od skupaj 3,3 milijona udeležencev, od takrat pa se zaostrujejo napetosti med kurdskimi oblastmi in vlado v Bagdadu.

Avtonomna pokrajina Kurdistan leži na severu Iraka. Samouprava je bila Kurdom prvič priznana v iraški ustavi leta 2005. Iraški Kurdistan meri 40.600 kvadratnih kilometrov, sestavljajo pa ga tri namestniške enote - Erbil, Sulajmanija in Duhok. Glavno mesto z nafto, plinom in fosfati bogate pokrajine je Erbil. V Iraku, ki šteje 36 milijonov prebivalcev, živi več kot šest milijonov Kurdov. Kurdistan meji na tri države - na vzhodu na Iran, na severu na Turčijo in na zahodu na Sirijo.