V Grčiji poteka 24-urna splošna stavka, prva, odkar je junija na oblast prišla konservativna koalicija. V njej sodelujejo tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju.

Pohod več deset tisoč ljudi, Reuters je ocenil, da jih je bilo 70.000, mimo parlamenta na trgu Sintagma se je po poročanju BBC-ja sprevrgel v nasilje, ko so zamaskirani protestniki s palicami - britanski medij jih je označil za anarhiste - začeli metati zažigalne bombe in kose betona na policijske enote. Sindikat ADEDY je sicer ocenil, da je na ulice Aten prišlo 350.000 protestnikov.

Policiji je uspelo večino protestnikov s trga razgnati. Lokalni mediji poročajo, da je bilo po vsem mestu aretiranih okoli 120 ljudi, okoli 10 jih je ranjenih. Aretacije so sledile spopadu pripadnikov stranke Siriza s policijo, poroča RT.

Vodja Sirize, Aleksis Cipras, je na začetku protestov, ki potekajo pod sloganom "Ven z EU in IMF", dejal, da je prišel čas, da tudi ljudsvo nekaj pove, saj vlada ni uspela obraniti niti najbolj osnovnih interesov družbe, ampak je podpisala barbarske ukrepe, ki vodijo družbo proti holokavstu. "Grčija ne sme postati neskončno socialno pokopališče," je še dejal Cipras.

Oblasti so po Atenah razporedile okoli 3.000 policistov, kar je še enkrat več kot običajno. Protestira se tudi v Solunu, drugem največjem grškem mestu. Mladi protestniki so zažigali odpadke in tudi zastavo EU-ja, nato pa so se spopadli s policijo.

Zaradi stavke vse stoji
Stavko sta največja sindikata v državi sklicala v odgovor na najnovejše varčevalne ukrepe vlade, ki bi utegnili še poslabšati življenje večine Grkov. Zaradi stavke so zaprte šole in univerze, v javnih bolnišnicah bodo oskrbeli le nujne primere, stavkajo tudi zaposleni v javnem prometu, v pristaniščih in na sodiščih.

"Plače, pokojnine in socialne pomoči se stalno znižujejo že dve leti in pol, a dolg in primanjkljaj ostajata nepremagljiva ter stalno terjata nove žrtve," so pred stavko opozarjali sindikati.

To je že tretja splošna stavka v Grčiji letos, z njo pa sindikati protestirajo proti ukrepom, o katerih se grška vlada pod vodstvom premierja Antonisa Samarasa še pogaja z mednarodnimi posojilodajalci.

Delali naj bi do 67. leta
Ukrepi, s katerimi naj bi prihranili 11,5 milijarde evrov in z davki zbrali dodatni dve milijardi, naj bi obsegali nadaljnje znižanje plač zaposlenih v javnem sektorju in pokojnin, manj denarja naj bi bilo deležno tudi zdravstvo, poleg tega naj bi zvišali upokojitveno starost s 65 na 67 let.

Dogovor o ukrepih je nujen, če želi Grčija dobiti naslednjo tranšo pomoči, ki znaša dobrih 31 milijard evrov.

Ob stavki so napovedani tudi množični protesti, saj več kot 90 odstotkov Grkov meni, da so predlagani ukrepi nepravični in še dodatno obremenjujejo revne.

V Madridu izbruhnilo nasilje
Protesti proti varčevalnim ukrepom pa so v torek ušli izpod nadzora v Madridu, saj so izbruhnili nemiri. V spopadih med demonstranti in policijo je bilo ranjenih več kot 60 ljudi, od tega 27 pripadnikov varnostnih sil. Policija je aretirala 27 ljudi.

Protesti so izbruhnili v bližini parlamenta, policija pa je, da bi razgnala protestnike, uporabila tudi gumijevke in gumijaste naboje. Demonstranti so sicer skušali priti do parlamenta, a jim je posredovanje policije to preprečilo.

Protestniki so se zbrali na poziv, objavljen na spletnih socialnih omrežjih, s ciljem obkoliti parlament in tako izraziti protest proti "demokraciji, ki je v primežu finančnih trgov".

Luči na koncu predora še ni videti
Kot so opozarjali protestniki, so v Španiji z odlokom sprejeli vrsto ukrepov, ne da bi
parlament o njih sploh razpravljal.

Španska vlada premierja Mariana Rajoyja je zaradi hude krize, v kateri je že več let država, sprejela vrsto varčevalnih ukrepov, prisiljena pa je bila zaprositi tudi za mednarodno finančno pomoč za svoj bančni sektor. Mnogi se bojijo, da bo moral Madrid kmalu zaprositi tudi za splošno finančno pomoč.