Poveljnik Natovih sil v Evropi Philip Breedlove je po srečanju s kanadskim premierjem Stephenom Harperjem dejal, da so članice Nata po koncu hladne vojne začele na Rusijo gledati kot na partnerico, vendar pa se je to spremenilo, ko je Rusija svojemu ozemlju priključila polotok Krim. "Ta paradigma se je spremenila. Rusija trenutno ne deluje kot partnerica. Mislim, da moramo razmisliti o svoji odzivnosti in pripravljenosti ter naposled tudi o namestitvi sil, da bi lahko odgovorili na nov vzorec delovanja, ki se je pokazal na Krimu in zdaj na vzhodu Ukrajine," je dejal. Na vprašanje, ali bi lahko zaradi razmer v Ukrajini za stalno okrepili navzočnost Natovih sil v članicah zavezništva, ki mejijo na Rusijo, pa je odvrnil, da morajo v Natu o tem še razmisliti.

Odločitev glede namestitve sil v Evropi naj bi po besedah Breedlova sprejeli voditelji članic zavezništva na prihodnjem vrhu Nata. Nato je v odgovor na zaostrovanje ukrajinske krize v vzhodnoevropske članice že sredi aprila poslal dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Ob tem zavezništvo ni izključilo možnosti dodatnih ukrepov oziroma okrepitve sil, če bi se to izkazalo za potrebno.

ZDA in EU še naprej hvalijo Kijev
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton pa se je v Washingtonu s predsednikom ZDA Barackom Obamo strinjala, da bo nadaljevanje prizadevanj za destabilizacijo Ukrajine Rusiji prineslo nove sankcije. Znova sta izrazila podporo vladi v Kijevu in prizadevanjem za diplomatsko rešitev krize ter poudarila, da mora Rusija izpolniti dogovor iz Ženeve ter vplivati na separatiste, da se razorožijo in vključijo v politični proces.

Kot izhaja iz kratke izjave po srečanju, so poudarili tudi pomen predsedniških volitev konec maja v Ukrajini in se strinjali o morebitnih dodatnih posledicah za Rusijo. "Kakršni koli nadaljnji koraki, ki bi destabilizirali razmere v Ukrajini, bi vodili v dodatne in daljnosežne posledice v naših odnosih na številnih področjih," je Ashtonova posvarila tudi po srečanju z državnim sekretarjem ZDA Johnom Kerryjem.

Na skupni novinarski konferenci je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije prav tako poudarila pomen predsedniških volitev v Ukrajini. "Ukrajinci bodo odločili, kaj je Ukrajina in kaj bo Ukrajina," je dejala. Kerry pa je zavrnil mnenje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je legitimnost volitev vprašljiva zaradi operacij ukrajinske vojske na vzhodu države, in dejal, da bo kakršen koli nov referendum za odcepitev dela Ukrajine lažen in ga civilizirane države ne bodo priznale. Ob tem se je obregnil ob rusko podporo volitvam v Siriji, kjer je položaj veliko slabši kot pa v Ukrajini, kjer Rusija volitvam nasprotuje. "Naj mi to prosim nekdo razloži," je dejal državni sekretar ZDA.

Kerry: Ponavlja se scenarij s Krima
Kerry je zatrdil, da se na vzhodu Ukrajine ponavlja scenarij s Krima, vendar pa zavezniki ne bodo mirno gledali, kako "ruski elementi" razplamtevajo ogenj nestabilnosti. Kljub vojaški operaciji proti proruskim separatistom je Kerry menil, da je Ukrajina do zdaj pokazala neverjetno zadržanost.

V senatnem odboru za mednarodne odnose pa je potekalo zaslišanje pomočnice državnega sekretarja za evropske zadeve Victorie Nuland, ki je zagotovila, da sankcije proti Rusiji delujejo in da Moskva spoznava, da model ozemeljske agresije ne vodi v veliko, ampak v obubožano Rusijo. Nove sankcije proti Rusiji, ki bodo prizadele širši gospodarski, vojaški in politični sektor, bodo sprejete v primeru novega referenduma o priključitvi Rusiji, če bo Rusija v Ukrajino poslala vojsko in če večji del Ukrajine ne bo mogel sodelovati na predsedniških volitvah.

Nulandova je bila deležna več pozivov k takojšnji zaostritvi sankcij. Vodilni republikanec v odboru Bob Corker iz Tennesseeja je pozval k sankcijam proti ruskim bankam, predsednik odbora demokrat Robert Menendez iz New Jerseyja pa je predlagal vojaško okrepitev držav članic Nata blizu Rusije.

Zaradi ukrajinske krize bo še naprej potekala vrsta diplomatskih srečanj. Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Didier Burkhalter bo na obisku v Moskvi, kjer se bo srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom, v Varšavi pa se bo mudil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.