Na spletni strani Nata je namreč objavljeno sporočilo, v katerem se zveza odziva na očitke Rusije, ki se nanašajo na več področij, in sicer od širitve Nata do odnosa med Natom in Rusijo, Rusija pa prav tako postavlja pod vprašaj legitimnost Natovih akcij v Libiji in ZR Jugoslaviji.

Kot piše portal b92.net, niso predstavniki Nata in držav članic do zdaj še nikoli priznali, da so z napadi na ZRJ oziroma Srbijo in Črno goro leta 1999 kršili mednarodno pravo in listino ZN-a. Nekateri nekdanji državniki iz članic Nata so sicer v zadnjem času to že storili.

Nato v spletnem sporočilu v delu o bombardiranju ZRJ-ja, ki ga evfemistično imenuje kosovska operacija, tako zapiše, da je bila operacija "izvedena kljub pomanjkanju odobritve Varnostnega sveta z namenom preprečiti množično in dolgotrajno kršenje človekovih pravic ter poboje civilistov".

Nato in pravica do "humanitarnega posredovanja"
Nato je s to obrazložitvijo ponovil tezo, da ima pravico do t. i. humanitarnega posredovanja, če presodi, da oblast v neki državi krši mednarodne humanitarne norme in izvaja proti lastnemu ljudstvu zločine proti človečnosti. Kot navajajo v Natu, je "VS ZN-a večkrat etnično čiščenje na Kosovu in številne begunce označil za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti", Rusija pa da je bila tudi članica takratne kontaktne skupine, ki je tako kot ZN "leta vlagala intenzivna prizadevanja za mirno rešitev" za Kosovo, poroča b92.net.

Takratni generalni sekretar Nata Javier Solana je pred začetkom napadov na ZRJ dejal, da Nato po mednarodnem pravu ne more nositi nikakršnih posledic zaradi pomanjkanja dovoljenja VS-ja za bombardiranje, a da ni izključeno, da mednarodno sodišče sprejme morebitne tožbe proti posameznim državam članicam Nata.

Haaško sodišče nepristojno za tožbo proti Natu
Jugoslovanska vlada je po obstreljevanju sicer tožila Nato in države članice na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu, a se je sodišče razglasilo za nepristojno.

Nato v sporočilu še izpostavlja nekatere razlike med vprašanjema Kosova in Krima. "Kosovska operacija je bila izvedena po izčrpni razpravi celotne mednarodne skupnosti, ki se je ukvarjala s to dolgotrajno krizo," piše na spletni strani. Na drugi strani "je Rusija na Krimu, kjer ni bilo dokaza o krizi niti poskusov, da se pogaja o kakršni koli rešitvi, obšla celotno mednarodno skupnost, vključujoč ZN, in preprosto okupirala del ozemlja druge države".

Zahodna vojaška zveza tudi zavrača stališče Moskve, da je bilo posvetovalno mnenje Mednarodnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova "precedens za t. i. deklaracijo o neodvisnosti Krima" in njegovo poznejšo pripojitev k Rusiji.

Kot navajajo v Natu, je to sodišče "jasno povedalo, da njegovo mnenje ni precedens", saj je bilo "poklicano, da odgovori na ozko in specifično vprašanje o neodvisnosti Kosova, ki ni obsegalo širših pravnih posledic te odločitve".