Novi strateški koncept, ki bo nasledil dozdajšnjega, ki velja od leta 1999, naj bi moderniziral zavezništvo, ki bo tako postalo močnejša, odzivnejša in učinkovitejša organizacija, pripravljena na izzive 21. stoletja. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je poudaril, da bo zavezništvo še vedno organizacija kolektivne obrambe, ki temelji na petem členu pogodbe, ki narekuje, da je napad na eno državo članico zavezništva napad na vse, a bo sposobno odgovarjati tudi na grožnje sodobnega sveta, kot so terorizem, kibernetske grožnje, energetska varnost in podnebne spremembe.

Nato naj bi ohranil doktrino zastraševanja z jedrskim orožjem, kar naj bi pripomoglo k odvrnitvi morebitnih napadalcev, za obrambo pred morebitnimi jedrskimi napadi pa novi koncept predvideva vzpostavitev raketnega ščita. Ta naj bi temeljil predvsem na zmogljivostih ZDA in posameznih držav članic, namenjen pa naj bi bil obrambi pred morebitnimi raketnimi napadi iz "sovražnih" držav, kot je Iran.

Rusija kot del koncepta, ali res?
V projekt protiraketne obrambe naj bi si zavezništvo prizadevalo pritegniti tudi Rusijo, ki je ameriškim načrtom za postavitev protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem ostro nasprotovala, saj je bila prepričana, da je ščit namenjen prav ruskemu raketnemu arzenalu. Rusija naj bi z Natom sodelovala predvsem pri izmenjavi informacij, a je njen odziv za zdaj še zelo mlačen.

Rasmussen kljub temu upa, da bo ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki se bo prav tako udeležil zasedanja, le sklenil dogovor o sodelovanju, kar bi imelo velik vpliv na varnost v Evropi, hkrati pa bi pomenilo tudi nov začetek v odnosih med Natom in Rusijo. Za vzpostavitev protiraketne obrambe naj bi Nato v prihodnjih desetih letih iz skupnega proračuna porabil 200 milijonov evrov.

V načrtu tudi zmanjševanje stroškov
Novi koncept Nata naj bi prinesel tudi racionalizacijo delovanja in zmanjšanje izdatkov, v ospredju je zmanjševanje števila poveljstev, agencij in osebja. Tako naj bi se Natovo osebje zmanjšalo za 5.000 uslužbencev, namesto 11 bi imeli le sedem poveljstev, število agencij pa bi se z zdajšnjih 14 zmanjšalo na tri. Zaradi zaskrbljenosti držav članic, da bi tako izgubile poveljstva in agencije, se bodo na tokratnem vrhu pogovarjali predvsem o "idealni strukturi", šele nato pa naj bi spremembe dejansko izvedli.

Novi koncept naj bi okrepil partnerstva po svetu, ki bi se lažje in učinkoviteje odzivala na krize. Ob tem je Rasmussen pojasnil, da je to posledica učne ure iz Afganistana, kjer so se naučili, da se zavezništvo na podobne operacije ne sme podajati le z vojaško silo, ampak v sodelovanju s civilnimi organizacijami.

Afganistan: Začetek prenosa odgovornosti na Afganistance
Glede Afganistana, ki je trenutno najpomembnejša operacija Nata, naj bi na vrhu v Lizboni potrdili prehod v novo fazo operacije, to pa je začetek prenosa odgovornosti za varnost v državi na Afganistance. Prenos naj bi se začel na začetku prihodnjega leta, končal pa, če bodo razmere na terenu to dovoljevale, leta 2014. Tu se Natova strategija dopolnjuje z načrti ameriškega predsednika Baracka Obame, na podlagi katerih naj bi Afganistanci odgovornost za varnost v vseh 36 pokrajinah prevzeli že do konca leta 2012, a bi zavezniške sile v državi ostale do leta 2014, če bi bilo potrebno kakršno koli posredovanje.

V mednarodnih silah Isaf je v Afganistanu trenutno približno 130.000 vojakov iz 48 držav. Med njimi je največ Američanov, pa tudi 90 Slovencev. Ob tem je v Afganistanu še 1.800 vojaških in policijskih inštruktorjev, a bi jih za uresničitev načrtov potrebovali še najmanj 900, saj bi le tako do konca leta 2011 usposobili 171.000 vojakov in 134.000 policistov.

Vrha se bodo udeležili premier Borut Pahor, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in zunanji minister Samuel Žbogar, ki je povedal, da Slovenija, čeprav se zavzema za jedrsko razorožitev, podpira vzpostavitev protiraketnega ščita, saj se zaveda povečane grožnje napada z balističnimi raketami kratkega in srednjega dometa na ozemlje evropskih držav. Povedal je tudi, da bi morala Slovenija za omenjeni sistem nameniti približno 500.000 evrov.

V Lizboni tudi vrh EU-ZDA
Tokratni vrh Nata pa bo potekal tudi v senci vrha Evropske unije in ZDA, ki se ga bodo udeležili ameriški predsednik Barack Obama ter predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po odpovedi vrha maja letos je tokratno srečanje priložnost za nov začetek v odnosih med EU-jem in ZDA, a po napovedih analitikov ne gre pričakovati, da bi Obama Evropi namenil več pozornosti.