Astana ni samo simbol novega Kazahstana, ampak tudi razsipništva, ki si ga je s pomočjo prihodkov od energentov lahko privoščil Nazarbajev. Foto: EPA
Astana ni samo simbol novega Kazahstana, ampak tudi razsipništva, ki si ga je s pomočjo prihodkov od energentov lahko privoščil Nazarbajev. Foto: EPA
Astana
Astano je bilo treba zgraditi povsem na novo. Foto: EPA

Do leta 1997 je bilo glavno mesto Kazahstana Almati, nato pa je dolgoletni voditelj Nursultan Nazarbajev prestolnico preselil v Astano, ki jo je s pomočjo milijard naftnih dolarjev iz odročnega stepskega mesta spremenil v razkošen projekt s pozlačenimi nebotičniki in marmornatimi palačami.

Za Nazarbajeva je Astana postala simbol neodvisnosti Kazahstana, a nad selitvijo v novo prestolnico dolgo časa niso bili navdušeni ne domači birokrati ne tuji diplomati. In prav na zadnje se je v svojem letnem govoru obrnil predsednik in jih pozval k prihodu v mesto, ki se ponaša s statusom druge najhladnejše prestolnice na svetu.

"To mesto je tako sterilno, da niti bakterije ne preživijo v takem vremenu. Zato tukaj dočakamo daljše življenje. No, mogoče ne tako dolgo kot mamuti, a vseeno dolgo," je Nazarbajev, ki to srednjeazijsko državo s trdo roko vodi že 20 let, skušal prepričati v prednosti nove prestolnice.

Ob tem je Nazarbajev ponosno oznanil, da je 53 od 60 tujih veleposlaništev že preselilo svoje osebje iz Almatija v Astano.