Kot poroča BBC, želi Manning za kandidaturo za senatni položaj izzivati sedanjega 74-letnega senatorja Bena Cardina, ki je senator iz Marylanda od leta 2007. Ob tem je glavni favorit za osvojitev tretjega mandata v tej močno demokratski državi.

30-letna Chelsea Manning (pred spremembo spola Bradley Manning), je bila leta 2013 obsojena na 35-letno zaporno kazen, med drugim tudi zaradi vohunjenja, v zaporu pa je bila že od leta 2010. Leta 2017 ji je takratni ameriški predsednik Barack Obama znižal kazen, tako da je Chelsea Manning zapor zapustila maja lani.

Aretirana je bila leta 2010 v Iraku zaradi posredovanja več kot 700.000 zaupnih dokumentov, videoposnetkov in diplomatskih depeš portalu Wikileaks. Kot je dejala, je dokumente posredovala, da bi sprožila javno razpravo o ameriški zunanji politiki, ameriške oblasti pa so trdile, da je objava dokumentov ogrožala življenja.

Javnost spoznala dodatno umazanost vojne
Med drugim je s pomočjo Chelsea Manning v javnost prišel videoposnetek napada ameriškega helikopterja v Bagdadu na skupino ljudi leta 2007. V napadu sta bila med drugimi civilisti ubita dva novinarja Reutersa, posnetek pa je razkril tudi posmehovanje ameriških vojakov iz njihovih žrtev in prikazal še bolj umazano, a prezrto stran vojne v Iraku.

Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je glede Chelsea Manning sporočila, da je delovala v javnem interesu, saj da so nekateri dokumenti kazali na morebitne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ameriške vojske v tujini, ameriške obveščevalne agencije Cie, pa tudi afganistanskih in iraških vojaških sil, ki so sodelovale z ameriško vojsko.

Chelsea Manning je bila zaprta v zelo slabih razmerah, tudi v samici, kjer je poskušala storiti samomor. Obama je ni pomilostil, ji pa je znižal kazen. Kot je dejal, je bila kazen namreč "nesorazmerna". Njegov naslednik in zdajšnji predsednik Donald Trump jo je medtem označil za "nehvaležno izdajalko", ki "ne bi smela biti nikoli izpuščena iz zapora".

Po izpustitvi je Chelsea Manning dejavna na družbenih omrežjih, še posebej glede tem, kot so vladna transparentnost, svoboda govora in pravice transspolnih ljudi, še poroča BBC.